Pogled v svet

Potovanje skozi vesolje brez spanja

Potem ko je bil astronavt Jerry Linenger leta 1997 pet mesecev na ruski vesoljski postaji Mir, je opazil, da sta dnevna svetloba in tema povzročili veliko zmede v njegovem spanju, ko je Mir vsakih 90 minut obkrožil Zemljo. Zakaj? Na Miru so si prizadevali prihraniti energijo, zato je bila sončna svetloba, ki je prihajala skozi okna, glavni vir svetlobe. Tako »dan, noč, dan, noč, 15-krat na dan, po določenem času prične povzročati zmešnjavo«, je dejal Linenger. Ko je govoril o rezultatih nerednega spanja njegovih dveh soastronavtov, je dejal: »Zadremala sta in odlebdela mimo mene.« Kot piše v reviji New Scientist, bodo nova odkritja, načini, kako ohraniti vsakodnevne življenjske ritme astronavtov, »bistvena za uspeh prihodnjih dolgotrajnih vesoljskih poletov«. Sicer pa »bi lahko to, da astronavtom na daljših potovanjih skozi vesolje ne bi preprečili, da bi zadremali, pomenilo velik problem«.

 Vinske mušice so bile prve

Narediti motor, ki za poganjanje avtomobila pri različnih hitrostih zmeša primerno količino goriva in kisika ter še vedno proizvaja čiste izpušne pline, je velik tehnični izziv. Proizvajalci avtomobilov so to dosegli z uporabo »sistema ventilov, s katerim lahko ob potrebni spremembi nemudoma prilagodijo pritok goriva in zraka«, poroča The New York Times. Raziskovalci, ki so preučevali vinsko mušico na würzburški univerzi v Nemčiji, pa so pred nedavnim ugotovili, da vinske mušice že dolgo uporabljajo presenetljivo podobno metodo, pri kateri sprejmejo ravno pravo količino kisika in oddajajo ogljikov dioksid, medtem pa izgubijo zelo malo vode. Vinska mušica uporablja drobcene odprtine, imenovane dihalnice, ki so na njenem oprsju in trebuhu, da uravnava »primerno izmenjavo dihalnih plinov, medtem ko zmanjšuje izgubo vode«, piše v časopisu. Dodaja še, da so lahko odprtine »v samo nekaj sekundah široko odprte ali popolnoma zaprte, z veliko vmesnimi stopnjami«.

Omamljeni od ljubezni

Mnogim ljudem lahko zaljubljenost povzroči občutek vznesenosti, poroča mexiški časopis El Universal. To v možganih zviša koncentracijo nevrotransmiterjev, kot je dopamin. Družinski psiholog Giuseppe Amara opaža, da nekateri ljudje nočejo izgubiti tega omamnega občutka, zato gredo iz ene zaljubljenosti v drugo, ne da bi vzpostavili trajen odnos. Vzneseni učinek lahko traja od nekaj mesecev do dveh let. Nato se ta občutja postopoma umirijo in človek lahko preide v naslednjo stopnjo, v kateri se zviša hormon oksitocin, ki povzroča občutek topline in močne povezanosti. Čeprav je vznesena faza romantične ljubezni zelo prijetna, pravi Amara, pa lahko zamegli posameznikovo presojo in onemogoči, da bi videl napake drugega. Zato, piše v El Universalu, strokovnjaki priporočajo, naj se pari ne poročijo, dokler »se ne poznajo dovolj dobro za trdno zvezo«.

Vrtoglavi porast ločitev in razvez v Španiji

»Ni treba, da smo vse življenje zvesti eni sami zakonski zvezi,« trdi Inés Alberdi, sociologinja in avtorica knjige La nueva familia española. Kot piše v časopisu El País, očitno mnogi španski pari menijo podobno. Nedavna raziskava Ministrstva za pravosodje kaže, da se v Španiji vsak drug zakon konča z ločitvijo ali razvezo. Strokovnjaki napovedujejo še več neuspelih zakonskih zvez, ker se pogledi na zakon spreminjajo, vse več pa je tudi finančno neodvisnih žensk. »Pari se ne nagibajo k samopožrtvovalnosti [in] mladi niso pripravljeni ničesar prenašati,« pojasnjuje Luis Zarraluqui, predsednik Španskega združenja družinskih pravnikov. »Vedno več zakonskih zvez razpada [celo] med starejšimi, še posebej ko se ti upokojijo.« Tradicionalna verska prepričanja so se izkazala nezadostna, da bi ustavila to težnjo. Čeprav 85 odstotkov Špancev trdi, da so katoličani, so ločitve in razveze v zadnjih 20 letih narasle za 500 odstotkov.

Nevarnosti prebadanja telesa

Prebadanje različnih delov telesa za nošenje nakita je zelo priljubljeno, še posebej med mladimi. »Na žalost pa redkokdaj pomislijo na posledice tega koraka,« piše v poljski reviji Świat Kobiety. »Leta mladostnega uporništva minejo in obrvi, v katerih so koščki kovine, niso več v okras.« Čeprav se kovino morda odstrani, ostanejo brazgotine. Poleg tega lahko prebadanje kože na obrazu poškoduje živce in krvne žile ter povzroči »izgubo občutka«, kakor tudi »infekcije in rane, ki se dolgo celijo«. Bakterije uspevajo v »vlažnem in toplem okolju«, v ustih, zato prebadanje v ustni votlini pogosto vodi v infekcije in celo v zobno gnilobo. Na prebodenih delih, bogatih z maščobnimi celicami, kot so popek in ušesa, se lahko razvijejo maščobne ciste, v obliki zatrdelih papul. V članku svarijo, da »kovinski okraski pogosto vsebujejo primesi niklja. Ljudem, ki so preobčutljivi za to kovino, se lahko pojavijo simptomi, kot sta zatekanje in srbeči izpuščaji.«

»Šušmarska lepotna kirurgija«

V preteklih desetih letih je v Franciji število tožb zaradi nestrokovne lepotne kirurgije naraslo za 117 odstotkov, komentira revija Le Point. Tretjina vseh primerov je bila povezana z operacijo prsi. Specialisti pravijo, da do 30 odstotkov lepotnih operacij zahteva dodatne popravke, nekateri pacienti pa so zaradi pooperacijskih zapletov celo umrli. Dr. Pierre Nahon, ki je tudi sam plastični kirurg, je javno ožigosal to, kar on imenuje »šušmarska lepotna kirurgija«, z besedami: »Operacijo, ki običajno traja dve uri, lahko izvedemo v 20 minutah. A rezultat ni enak.« Kot piše v Le Pointu, »so nekatere klinike bolj previdne pri izbiri odvetnikov kakor pa kirurgov«.

Skrb za zdravstveno oskrbo v Evropi

V nekaterih evropskih državah je zaradi zdravstvene oskrbe vedno več nezadovoljstva. Številke, ki jih je zbrala Evropska komisija, potrjujejo mnenje mnogih ljudi na Portugalskem, v Grčiji in Italiji, da je njihova zdravstvena oskrba neustrezna. Evropske zdravstvene službe so zares pod velikim pritiskom. Ker število starejših ljudi med prebivalstvom narašča, je tudi vedno več ljudi z boleznimi, kot je Alzheimerjeva bolezen. Po drugi strani zdravstveni delavci menijo, da bi lahko Evropejci bolje skrbeli za svoje zdravje. Kot piše v biltenu EUR-OP News, »so opozorili na nevarnosti hujšanja, sedečega življenjskega sloga in prekomernega uživanja nasičenih maščob« ter na to, »da število pretežkih moških in presuhih žensk [. . .] narašča«.

Nasilje nad vikarji

»Nasilni župljani srednjega razreda v prerekanjih zaradi poroke in krsta zmerjajo in napadajo vikarje,« poroča londonski The Sunday Telegraph. Raziskava, v katero je bilo zajetih 1300 članov duhovščine jugovzhodne Anglije, je pokazala, da so v dveh letih več kot 70 odstotkov vikarjev ozmerjali, približno 12 odstotkov so jih napadli, 22 odstotkom pa so grozili z nasiljem. Dr. Jonathan Gabe, ki je vodil raziskavo na londonskem univerzitetnem kolidžu Royal Holloway, je za problem krivil »župljane, ki so, milo rečeno, besedno žalili, če niso dosegli svojega«. Med razlogi za nebrzdanost župljanov je navedel tudi »porast oblastnega potrošništva ter vse manj vsesplošnega spoštovanja in zaupanja v javne osebnosti«. Nekatere škofije se odzivajo tako, da svojim duhovnikom priskrbijo urjenje, kot je denimo samoobramba, in jim tako pomagajo spoprijeti se z nasilnimi župljani.