Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Veliko učenja, a malo sprememb

Veliko učenja, a malo sprememb

Veliko učenja, a malo sprememb

»Ljudje se v zadnjih dveh tisočletjih kljub nedavnim uspehom v znanosti niso veliko spremenili, zato se moramo še naprej skušati kaj naučiti iz zgodovine.« (Kenneth Clark, Civilisation—A Personal View)

NEDVOMNO je v preteklih stoletjih prišlo do nekaj izjemnih odkritij v znanosti. V reviji Time piše, da je ravno to »omogočilo, da imamo danes milijoni najvišji življenjski standard v vsej zgodovini«. Nekaj največjih prodorov je bilo v medicini. V srednjem veku je bilo »zdravljenje še v povojih in okrutno«, pravi zgodovinarka Zoé Oldenbourg. »Zdravnik je lahko pacienta ali pozdravil ali ubil.«

Niso se vedno pripravljeni učiti

Ljudje se niso bili vedno pripravljeni učiti. Proti koncu 19. stoletja se denimo številni zdravniki namenoma niso zmenili za prepričljive dokaze, da sami nekako širijo bolezni med svojimi pacienti. Tako so kar vztrajali pri nevarnih navadah in si niso hoteli umiti rok, ko so od enega pacienta šli k drugemu.

Kljub temu sta znanost in tehnika še naprej napredovali. Logično je torej, da bi se ljudje iz preteklih izkušenj morali naučiti, kako narediti svet srečnejši in varnejši. Toda to se ni zgodilo.

Vzemimo za zgled Evropo v 17. stoletju. To obdobje opisujejo kot dobo razsvetljenstva in racionalizma. Vendar ne moremo mimo dejstva, da je takrat »kljub izjemni nadarjenosti v umetnosti in znanosti«, kot pravi Kenneth Clark, »še vedno prihajalo do nesmiselnega preganjanja in surovih vojn, prežetih z neprimerljivo krutostjo«.

V naših dneh se ljudje še vedno niso pripravljeni učiti iz preteklosti, da bi se tako ognili ponavljanju napak. Zato se zdi, da je naš obstoj na tem planetu ogrožen. Pisec Joseph Needham je sklenil, da so razmere postale tako nevarne, da ‚lahko sedaj samo še upamo in molimo, da manijaki ne bodo sprožili sil, ki bi lahko uničile vse oblike življenja na zemlji‘.

Zakaj kljub vsej človeški nadarjenosti in učenju še vedno tičimo v svetu, polnem nasilja in surovosti? Ali se bo to kdaj spremenilo? Ti vprašanji bosta obravnavala naslednja članka.

[Navedba vira slike na strani 3]

NASLOVNICA: topovi iz 1. svet. vojne: U.S. National Archives photo; žrtve holokavsta iz 2. svet. vojne: Robert A. Schmuhl, courtesy of USHMM Photo Archives

Strani 2 in 3: bombnik B-17: USAF photo; ženska: Instituto Municipal de Historia, Barcelona; begunci: UN PHOTO 186797/J. Isaac; 23-kilotonska eksplozija: U.S. Department of Energy photograph