Zatočišče za tiskanje Biblij
Zatočišče za tiskanje Biblij
OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ BELGIJE
Pred skoraj 500 leti so bile v Antwerpnu v Belgiji natisnjene ene prvih izdaj celotne Biblije. Kaj je tiskarje Biblij privabilo v to mesto? V kakšne nevarnosti so se spuščali, ker so tiskali Biblijo? Da bi to ugotovili, se moramo vrniti na začetek 16. stoletja.
ANTWERPEN leži ob ustju reke Schelde, 89 kilometrov od Severnega morja. Mesto je v 16. stoletju med svojo tako imenovano zlato dobo uživalo gospodarski razcvet brez primere. Pravzaprav se je naglo širilo in postalo največje pristanišče v Evropi ter bilo eno redkih mest v zahodni Evropi, ki je imelo več kot 100.000 prebivalcev.
Razvoj Antwerpna je privabljal trgovce iz vse Evrope. Mestna oblast je bila zaradi te rasti in zaradi vedno večje blaginje strpnejša ter je dovoljevala, da mesto postane gojišče novih zamisli. Takšno sproščeno ozračje je privabljalo tiskarje, ki so menili, da je tam varno tiskati in razširjati te nove zamisli. Antwerpen je v 16. stoletju kmalu postal dom 271 tiskarjev, založnikov in prodajalcev knjig. Takratni uradniki so svoje mesto ponosno opisovali kot »zatočišče in središče vseh umetnosti, ved, narodov in vrlin«.
Zažiganje knjig in menihov
Med novimi zamislimi, ki so bile natisnjene in so krožile med ljudmi, so bile zamisli
Martina Luthra (1483–1546). Bil je vodja reformacije, verskega gibanja, iz katerega se je rodil protestantizem. Samo šest mesecev po začetku reformacije so se Luthrova dela že pojavila v antwerpenskih knjigarnah. Nič presenetljivega ni, da katoliška cerkev s tem ni bila zadovoljna. Julija 1521 je cerkev pripomogla k temu, da so v Antwerpnu javno zažgali 400 tako imenovanih krivoverskih knjig. Dve leti kasneje so dva avguštinska meniha iz Antwerpna, ki sta bila naklonjena Luthrovim zamislim, živa zažgali na grmadi.Skupine neustrašnih antwerpenskih tiskarjev ti napadi niso ustavili. Pogum teh tiskarjev je imel bistveno vlogo pri tem, da je Biblija postala dostopna preprostim ljudem. Kdo so bili nekateri od teh tiskarjev?
Od tiskarja do mučenca
Adriaen van Berghen je bil tiskar in prodajalec knjig. Ker je prodajal luteranske knjige, so ga leta 1522 dali v klado in ga kmalu zatem obsodili na zapor. Nato so ga pomilostili, vendar se je nemudoma vrnil k svojemu delu. Znova je začel tiskati – tokrat delni nizozemski prevod Luthrove »Nove zaveze«. Objavljen je bil leta 1523, samo leto zatem, ko je bila Luthrova »Nova zaveza« prvič izdana v nemščini.
Vendar je bil Van Berghen leta 1542, ko so v njegovi hiši v Delftu na Nizozemskem našli veliko prepovedanih knjig, ponovno aretiran. Sprva ga je sodnik obsodil prizanesljivo – dve uri je moral stati na sramotilnem odru in imeti »okoli vratu privezanih nekaj prepovedanih knjig«. Toda kasneje so obsodbo spremenili v smrtno kazen in tega pogumnega tiskarja obglavili z mečem.
Obrobni zaznamek ga je stal življenje
V tistem času je bil najustvarjalnejši tiskar Biblij v nizozemščini Jacob van Liesvelt. Vsega skupaj je v nizozemščini objavil 18 izdaj Biblije. Leta 1526 je natisnil celotno nizozemsko Biblijo. Izšla je štiri leta pred natisom prve celotne Biblije v francoščini in devet let pred izidom prve celotne Biblije v angleščini! Van Liesveltova Biblija je v glavnem temeljila na Luthrovi takrat še nedokončani nemški Bibliji.
Van Liesveltova končna izdaja v nizozemščini iz leta 1542 je vsebovala lesoreze in nove obrobne zaznamke. Ob Matevževem evangeliju 4:3 je bil denimo lesorez, ki je prikazoval Hudiča kot bradatega meniha z rožnim vencem in kozjimi parklji. Vendar pa so bili še zlasti obrobni zaznamki tisti, ki so izzvali jezo katoliške cerkve. En zaznamek, ki se je glasil »Rešitev prihaja samo po Jezusu Kristusu«, so uporabili kot temelj, da so Van Liesvelta obsodili na smrt. Čeprav je ta dokazoval, da je bila njegova Biblija natisnjena s cerkvenim dovoljenjem Cum gratia et privilegio, so ga vseeno leta 1545 v Antwerpnu obglavili.
Najprej odobrena, nato prepovedana
Medtem je v Franciji dobro poznan katoliški humanist Jacques Lefèvre d’Étaples marljivo prevajal Biblijo iz latinščine v francoščino, čeprav je upošteval tudi izvirno grško besedilo. D’Étaples je želel Biblijo priskrbeti preprostim ljudem. Napisal je: »Prihaja čas, ko se bo o Kristusu oznanjalo nepopačeno in se tega ne bo mešalo s človeškimi izročili, a do sedaj ta čas še ni napočil.« Leta 1523 je v Parizu izdal francoski prevod »Nove zaveze«. Teologi s prestižne Sorbonske univerze so njegov prevod obsojali, ker je bil v domačem jeziku. D’Étaples je ob njihovem napadu zbežal iz Pariza in odšel v Strasbourg, ki leži v severovzhodni Franciji.
Zaradi tega nasprotovanja si tiskarji v Franciji niso več upali tiskati Biblije v francoščini. Kje pa bi D’Étaples potem lahko svojo Biblijo natisnil? Antwerpen je bila razumna izbira. D’Étaplesova izdaja Biblije iz leta 1530, ki jo je v Anwerpnu natisnil Merten de Keyser, je bil prvi francoski prevod Biblije v eni knjigi. Zanimivo je, da je De Keyser ta prevod natisnil z odobritvijo katoliške univerze v Louvainu, najstarejše univerze v Belgiji, in samega cesarja Svetega rimskega cesarstva, Karla V.! Kljub vsemu je bil D’Étaplesov prevod leta 1546 dodan na seznam knjig, ki so bile za katoliške bralce prepovedane.
»Škof je dobil knjige, [. . .] Tyndale pa denar«
V istem času je posvečeni duhovnik William Tyndale v Angliji želel prevesti Biblijo v angleščino. Vendar ga je londonski škof Cuthbert Tunstall zavrnil. Ko je Tyndale spoznal, da Biblije v Angliji ne bo mogel prevesti, je zbežal v Nemčijo. Februarja 1526 mu je končno uspelo, da so natisnili njegov prvi celotni angleški prevod »Nove zaveze«. V manj kot enem mesecu so se prvi primerki tega prevoda že pojavili v Angliji.
Toda škof Tunstall je bil trdno odločen, da preprosto ljudstvo odvrne od branja Biblije. Zato je sežgal vsak izvod Tyndalovega prevoda, ki ga je uspel najti. Kljub temu so ti med ljudmi še vedno krožili. Zato se je škof dogovoril, da bi po prodajalcu Packingtonu kupil Tyndalovo celotno zalogo Biblij, še preden bi te zapustile celino in prišle do Anglije. Tyndale je ponudbo sprejel in zasluženi denar porabil za to, da je svoj prevod izboljšal in natisnil revidirano izdajo. »In tako je prišlo do kupčije,« pojasnjuje neki vir iz tistega
časa. »Škof je dobil knjige, Packington zahvalo, Tyndale pa denar.« Londonski škof je s tem nevede denarno podprl Tyndalovo prevajanje Biblije.Tyndalov stik z Atwerpnom
Toda celo po tem, ko so bili vsi ti izvodi kupljeni in zažgani, se je Tyndalova »Nova zaveza« še naprej zlivala v Anglijo. Kako je bilo to mogoče? Dva pogumna tiskarja v Antwerpnu, Hans in Christopher van Ruremond, sta natisnila več skrivnih izdaj Tyndalove »Nove zaveze«. Čeprav je bilo v teh Biblijah mnogo tiskarskih napak, so jih bili Angleži več kot pripravljeni kupiti.
Vendar so leta 1528 Hansa v Londonu zaprli, ker je natisnil 1500 izvodov Tyndalove »Nove zaveze« in jih 500 prinesel v Anglijo. Najbrž je umrl v angleškem zaporu. Leta 1531 so v Angliji prav tako zaprli Hansovega brata Christopherja, ker je prodajal »Novo zavezo«. Tudi on je verjetno umrl kot zapornik.
»Tyndalov najveličastnejši spomenik« – natisnjen v Antwerpnu
Tyndale je večino časa v letih od 1529 do 1535 preživel v Antwerpnu, kjer je bilo okolje za njegovo delo ugodnejše. Tam je Merten de Keyser leta 1530 natisnil Tyndalov prevod Peteroknjižja, v katerem se je ime Jehova v angleščini prvič pojavilo.
Tyndala so maja 1535 v Atwerpnu aretirali. Medtem ko je v zaporu propadal, je eden njegovih učencev, Miles Coverdale, dokončal njegov prevod Hebrejskih spisov. Šestega oktobra 1536 so Tyndala v Vilvoordu v Belgiji privezali k drogu, zadavili in zažgali. Njegove zadnje besede so bile: »Gospod, odpri oči kralju Anglije!«
Tyndalova zapuščina
Nedolgo po Tyndalovi usmrtitvi je angleški kralj Henrik VIII. odobril, da se v cerkvah bere prevod Biblije v angleščini. Natisnil ga je še en antwerpenski tiskar, Matthias Crom. Ta Biblija, ki je splošno znana kot Matthew’s Bible (poimenovana po Thomasu Matthewu), temelji predvsem na Tyndalovem prevodu. * Kako ironično je, da so škofje sedaj uporabljali prevod, ki so ga nekaj let pred tem sežigali – prevod, zaradi katerega je bil Tyndale usmrčen!
Velik del Tyndalovega prevoda se je ohranil v King James Version. Tako je mnogo izrazov iz King James Version, ki so pustili pečat na angleškem jeziku, skoval Tyndale in so bili prvotno natisnjeni v Antwerpnu. Po besedah profesorja Latréja je Tyndale na angleški jezik vplival celo bolj kakor Shakespeare!
V drugi polovici 16. stoletja je ozračje verske strpnosti v Antwerpnu izginilo in mesto je izgubilo položaj zatočišča za tiskanje Biblij. To spremembo je predvsem povzročila protireformacija katoliške cerkve s svojim valom preganjanj. Vseeno so pogum in žrtve teh zgodnjih antwerpenskih tiskarjev Biblij veliko pripomogle k temu, da je Božja Beseda danes na voljo bralcem po vsem svetu.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 28 Thomas Matthew je bilo najbrž drugo ime za Johna Rogersa, ki je bil Tyndalov prijatelj in sodelavec.
[Slika na strani 19]
Zgoraj: Ročno razvrščanje tiskarskih črk; Martin Luther med prevajanjem Biblije; zemljevid starega mesta Antwerpen
[Slika na strani 20]
Stojnica Jacoba van Liesvelta, na kateri je prodajal knjige
[Slika na strani 21]
Jacques Lefèvre d’Étaples in naslovna stran njegove izdaje Biblije iz leta 1530, natisnjene v Antwerpnu
[Slika na strani 21]
Javno zažiganje angleških Biblij v Londonu
[Slika na strani 22]
William Tyndale, stran iz njegove Biblije in Miles Coverdale
[Navedba vira slike na strani 20]
Stran 19: črkostavec: Printer’s Ornaments/by Carol Belanger Grafton/Dover Publications, Inc.; Luther: From the book Bildersaal deutscher Geschichte; zemljevid: By courtesy of Museum Plantin-Moretus/Stedelijk Prentenkabinet Antwerpen; stran 21: portret: From the book Histoire de la Bible en France; stran iz Biblije: © Cliché Bibliothèque nationale de France, Paris; zažiganje Biblij: From the book The Parallel Bible, The Holy Bible, 1885; stran 22: Tyndale: From the book The Evolution of the English Bible; Coverdale: From the book Our English Bible: Its Translations and Translators