Panjoli – havajski kavboji

Od pisca za Prebudite se! s Havajev

MNOGI obiskovalci havajskih otokov so presenečeni, ko izvejo, da tukaj cveti živinoreja, še posebej na Velikem otoku, imenovanem Havaji. Čeprav obiskovalci vedo za nekdanje plantaže sladkornega trsta in ananasa ter za kavo iz Kone, se jim zdi to, da tukaj živijo pristni kavboji oziroma panjoli, čudno in skrajno nenavadno. Sprašujejo: »Kako so govedo in kavboji sploh prišli na Havaje?«

Prihod goveda

Govedo je na havajski Veliki otok prispelo že davnega leta 1793, ko ga je angleški kapitan in raziskovalec George Vancouver podaril kralju Kamehamehu I. Kapitanu Vancouvru havajski otoki niso bili tuji, saj sta skupaj s kapitanom Jamesom Cookom, slavnim britanskim raziskovalcem, že prej postala prva Evropejca, ki sta prepotovala te otoke.

Kralj je darilo sprejel in se ga tako razveselil, da se je Vancouver naslednje leto vrnil in s seboj pripeljal še več goveda in ovac. Upal je, da se bodo živali dobro obnesle, se namnožile in bodo tako za otočje Sandwich, kot so se Havaji tedaj imenovali, dodaten vir zaslužka. Da bi ta cilj dosegel, je kralju Kamehamehu predlagal, naj uvede kapu (prepoved) in prepreči klanje živine, tako da bi se ta lahko hitro namnožila. Kralj je v tem takoj videl koristi, zato je razglasil kapu za deset let.

 Govedo postane nadležno

Govedo, ki ga je Vancouver pripeljal, je bilo dolgorogo govedo iz Kalifornije. (Glej sliko na 18. strani.) To so bile velike, strah zbujajoče živali z velikim razponom rogov. Havajci so jih takoj poimenovali pua‘a pipi (dobesedno goveji prašič) in se jih, ker so spoštovali kapu, na daleč ogibali. Govedo se je neovirano potikalo naokoli in se na veliko množilo.

Ni minilo dolgo, ko je govedo postalo nadležno! Ker ni bilo pod nadzorom in ni imelo plenilcev, je začelo tamkajšnjim gozdovom na področju mauka (gorovje) povzročati resno škodo in pogosto pustošilo po vrtovih na področju makai (nižina, proti morju), kjer so vaščani gojili sladki krompir, jam, taro in druge pridelke. Proti tem močnim, silnim in odločnim živalim sta se zaščitna ograja iz vulkanskega kamna in celo papipi (ograja iz bodičastega kaktusa, opuncije) izkazala za neprimerno zaščito.

Vendar je kralj Kamehameha I. podjetnemu Johnu Palmerju Parkerju iz Nove Anglije šele okoli leta 1815 dovolil, da uporabi svojo novo ameriško mušketo in postreli nekaj goveda, ki je bilo na Velikem otoku sedaj številčno in nadležno. Bistroumni kralj je v govedini, loju in koži teh živali kmalu prepoznal dragoceno trgovsko pridobitev in prav zares je nasoljena govedina sčasoma izrinila sandalovino, tako da je postala glavni proizvod Velikega otoka.

Iz vakera v panjola

V zgodnjih 1830-ih so črede divjega goveda postale tako ogromne in nevarne, da je bilo treba nekaj ukreniti. Kralj Kamehameha III. je uvidel, da se jih mora začeti nadzorovati. Zato je nekega pomembnega poglavarja poslal v špansko Kalifornijo po moške, ki so imeli izkušnje z  govedorejo. Njihova naloga je bila, da živino zberejo in tega dela naučijo tudi Havajce. Takrat živali niso bile več samo na Velikem otoku, ampak že tudi na otokih Oahu, Maui in Kauai.

Leta 1832 so španski, mehiški in indijanski vakeri – živobarvni, izkušeni kavboji, ki so se svoje spretnosti priučili na špansko-mehiških haciendah – prispeli na Havaje. S svojimi značilnimi sombreri, sedli, vrvmi in ostrogami so kmalu dobili vzdevek panjoli zaradi španskega oziroma španjolskega izvora. Ime se je obdržalo in še danes se imenujejo panjoli.

Panjoli so bili delavni, zabaveželjni kavboji, ki se niso odlikovali samo pri svojem delu, temveč so tudi radi peli in igrali na glasbila. V velikansko nalogo so vnesli izkušnje, pogum, vitalnost in neomahljiv ponos na delo. Neki nekdanji panjolo je takole izrazil njihove občutke: »Če trdo delaš, dolgo živiš.« In zares so trdo delali! Dolge dneve, od zgodnjega jutra do poznega večera, so gnali, ločevali, lovili z vrvjo in žigosali govedo. In seveda postavljali in popravljali ograde za govedo, ki ga je sedaj bilo treba udomačiti.

Toda kaj je kavboj brez konja? Leta 1803 je Richard J. Cleveland z dvojambornikom Lelia Byrd pripeljal na Havaje prve konje. To so bili konji arabskega in mavrskega izvora. In kralj Kamehameha I. je bil prvi Havajec na otokih, ki je jahal konja!

Ti konji so bili hitri, gibčni in žilavi, tako da so se temu razgibanemu terenu dobro prilagodili. Panjoli so jih nujno potrebovali, da so z njimi opravljali zahtevno delo krotenja in domačenja goveda.

Nekateri konji so se tako kot govedo sprva neovirano potikali naokoli in se sčasoma parili z drugimi konji, ki so jih pripeljali iz Velike Britanije in Združenih držav, tudi z angleškimi čistokrvnimi in arabskimi konji. Iz te mešanice je nastala zanimiva paleta konj, ki je bila panjolom na voljo. Toda če danes panjola zaprosimo, naj izbere svojega najljubšega konja za lov z vrvjo in rodeo, bi najbrž izbral konja pasme quarter horse. Zakaj? Ker so panjoli ugotovili, da se te živali pri zagonu in ustavljanju tako hitro odzivajo in ubogajo navodila, da so nenadomestljivi.

Svetovno prvenstvo v rodeu

Havajski panjoli so obvladali veščine, po katerih so kavboji vsepovsod znani – jahanje, lov z vrvjo in hitrostno ježo. Bili so tako spretni, da jih je leta 1908 nekaj od njih, tudi Ikua (Ike) Purdy in Archie Ka‘au‘a, tekmovalo na največjem rodeu v Združenih državah. To je bilo zares prestižno tekmovanje, in sicer Frontier Days Rodeo v Cheyennu v Wyomingu.

Ti panjoli so s svojimi živobarvnimi oblačili, sijajnim slogom in havajskimi venci iz rož pritegnili pozornost kavbojev Zahodnega sveta. In kako so se odlikovali! Ike Purdy je postal svetovni rodeo prvak v lovljenju juncev, pa tudi Archie se je na rodeu zelo dobro odrezal. Svet je osupnil ter se začel zanimati za Havaje in njihove izjemno zanimive panjole. Kasneje, leta 1996, je bil Ike Purdy celo imenovan v Državni kavbojski hram slave.

Življenje sodobnega panjola

Kakšno je današnje življenje panjola? Morda malo manj pestro, a na sodobnem ranču je še vedno veliko trdega dela, ki ga je treba postoriti. Dober primer je ranč Parker v Waimei na Velikem otoku. Je zelo prostran, ima na stotine kilometrov ograj in več tisoč glav goveda. Panjolo ima tam veliko dela in skupaj s svojim najljubšim konjem žene govedo z enega pašnika na drugega.

Dandanes boste v Waimei morda našli skupino panjolov, ki po celodnevnem delu počivajo v njihovi najljubši krčmi – oblečeni v kavbojke in obuti v kavbojske škornje, s kavbojskim klobukom na glavi, katerega morda krasi havajski venec iz rož – in poslušajo značilno havajsko glasbo, ki jo izvabljajo iz kitare in je zaščitni znak kraja, ali pa se morda pridružujejo petju kake stare priljubljene havajske pesmi!

[Slika na strani 17]

Kralj Kamehameha I.

 [Slika na strani 18]

Žigosanje goveda

[Slika na strani 18]

Dolgorogo govedo

[Slika na straneh 18, 19]

Z leve proti desni: Archie Ka‘au‘a, Eben Low in Ike Purdy

[Vir slike]

Paniolo Preservation Society/Dr. Billy Bergin

[Navedba vira slike na strani 16]

Havajski otoki: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Navedba vira slike na strani 17]

Parker Ranch/John Russell

[Navedba vira slike na strani 18]

Parker Ranch/John Russell