Nasilen kriminal – kaj se dogaja?

FRANK in Gabriella sta se v jutranjih urah sprehajala po obali Oregona (ZDA) in opazovala sončni vzhod. Niti slutila nista, kaj se jima bo zgodilo. Nekaj minut kasneje sta bila oba mrtva, od blizu ustreljena v glavo. Je šlo za maščevanje? Morda ljubosumje? Nič od tega. Strelec, njima nepoznan človek, je izpolnil svoje sanje – želel je vedeti, kako je, če koga ubiješ.

»V nedeljo, 28. aprila 1996, je bil Martin Bryant deležen pozornosti Zahodnega sveta, ko se je zabaval kot še nikoli. Hodil je skozi Port Arthur na Tasmaniji in streljal na vsakogar, kogar je srečal. Doživel je čudovito vznemirjenje zmagoslavja in moči.« (A Study of Our Decline, Philip Atkinson) Pri tem je 35 ljudi tudi ubil!

Petinšestdesetletni upokojenec iz Kanade je bil na jutranjem kolesarjenju. Ko je poganjal pedala, ga je zbil voznik in ga brezbrižno pustil na kraju nesreče, kolo pa vlekel s sabo še okoli 700 metrov po cesti. Najprej so menili, da gre za nesrečo, katere povzročitelj je pobegnil. Vendar je kasnejša raziskava pokazala, da je kolesarja zbil voznik z ukradenim avtomobilom, ki je bil na vožnji za zabavo. Očitno je bilo to, da je zbil kolesarja, del »vznemirjenja«.

Drugačen kriminal?

Kriminal nas spremlja že stoletja, toda zaradi navedenih primerov se ljudje sprašujejo: »Zakaj? Kako lahko kdo sploh pomisli, da bi naredil kaj takšnega?« Čeprav običajna kazniva dejanja, kot je tatvina ali goljufija, morda ne pritegnejo toliko pozornosti, obstaja vse obsežnejša kategorija dejanj, ki privlačijo pozornost občil in ljudi privedejo do tega, da si rečejo: ‚To je nesmiselno! Kaj se dogaja s tem svetom?‘

Ta kriminalna dejanja so drugačna. Pogosto so šokantna in zlobna. Kot v prej omenjenih primerih so običajno storjena nad nedolžnimi ljudmi, ki storilcev ne poznajo. Poleg tega je pogosto videti, da storilci za nasilno dejanje nimajo očitnega motiva. Seznam brezumnih dejanj je neskončen.

Dijaka sta aprila 1999 v ameriški zvezni državi Kolorado s streljanjem po šoli ubila 12 dijakov in učitelja, potem pa še sebe. Leta 1982 je v Kaliforniji umrl moški, potem ko je zaužil zdravilo, ki ga je kupil brez recepta  in v katerega je nekdo primešal strihnin. Desetletna fanta sta leta 1993 v Bootlu v Merseysidu (Anglija) pregovorila dveletnega Jamesa Bulgerja, naj gre z njima iz trgovskega središča, kjer je njegova mati kupovala meso. Odvedla sta ga na železniško progo in ga pretepla do smrti.

Nekatera dejanja bi lahko šteli za terorizem. Takšna je bila denimo zastrupitev v tokijski podzemni železnici leta 1995. Japonci so bili šokirani, ko so člani kulta v podzemni železnici sprostili strupen plin in tako ubili 12 ljudi, več tisoč pa je bilo poškodovanih. Komaj kdo lahko pozabi uničenje Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in napad na Pentagon v Washingtonu (DC), ko je skupaj življenje izgubilo okoli 3000 ljudi, ter bombne eksplozije na Baliju v Indoneziji, zaradi katerih je umrlo skoraj 200 ljudi.

Očitno je, da se je takšen nasilni kriminal precej razširil. Problem ima svetovne razsežnosti ter vpliva na mnoge države in sloje ljudi.

V nekaterih primerih je skoraj tako, kot da bi storilci kaznivih dejanj med sabo tekmovali in želeli videti, kdo bo zagrešil najbolj šokantno kriminalno dejanje. Poleg tega postajajo vse običajnejši zločini iz sovraštva. Te zločine se s skrajno krutostjo izvede nad ljudmi, katerih edina »krivda« je, da so druge rase, religije ali etnične skupine – kakor se je leta 1994 zgodilo v Ruandi, ko je bilo umorjenih približno 800.000 Tutsijev.

Mnogi zato razmišljajo: ‚Kaj se dogaja? Ali je bilo tudi včasih tako? Kaj bi lahko bilo za tako strašnimi kriminalnimi dejanji? Ali obstaja kakšno upanje za zmanjšanje ali odstranitev tako zlobnih zločinov?‘ Naslednja članka bosta razpravljala o teh in drugih vprašanjih.

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Nasilna kriminalna dejanja se pogosto zagrešijo nad naključnimi žrtvami in brez očitnega motiva