Pogled v svet

Svetovna epidemija debelih otrok

»Debelost med otroki postaja svetovna epidemija in problema se je treba lotiti pri njegovih koreninah – hitro pripravljeni hrani,« piše v The New York Timesu. »Pri Mednarodni skupini proti debelosti pravijo, da je več kot 25 odstotkov 10-letnikov v številnih državah po svetu pretežkih oziroma debelih.« Vodilne države na seznamu so Malta (33 odstotkov), Italija (29 odstotkov) in Združene države (27 odstotkov). Četrtina otrok, starih od štiri do deset let, iz Čila, Mehike in Peruja je pretežka oziroma debela. Na nekaterih področjih Afrike je več otrok, ki so pretežki kot pa prelahki. Zakaj je toliko debelih otrok? »Povprečen [ameriški] otrok letno vidi 10.000 reklam za hrano, od tega jih je 95 odstotkov za hitro pripravljeno hrano, gazirane brezalkoholne pijače, bonbone in oslajene žitarice – vsi izdelki so dobičkonosni, a nehranljivi,« odgovarja The Washington Post. »Tržne kampanje povezujejo hitro pripravljeno hrano in gazirane brezalkoholne pijače z igračami, igricami, rečmi za zbiranje, filmi in priljubljenimi osebnostmi. [. . .] Ali je presenetljivo, da otroci sedaj od celotne količine zaužitih kalorij dobijo približno 15 odstotkov kalorij iz hitro pripravljene hrane, 10 odstotkov iz osladkanih gaziranih brezalkoholnih pijač in samo polovico priporočene količine iz sadja in zelenjave?«

 Čebele strašijo slone

Slonja populacija v Keniji narašča, a to povzroča težave. Plenilski sloni uničujejo drevesa in pridelek ter na vsaka dva tedna do smrti pohodijo v povprečju enega človeka. Vendar je biolog Fritz Vollrath z Univerze Oxford odkril mogoče plašilo. Ko sloni drezajo v panj, pravi on, »niso pri tem nič kaj kavalirski. Sloni pričnejo teči in čebele jim sledijo več kilometrov daleč.« Čebele jih pikajo po občutljivih delih okoli oči, za ušesi, pod rilcem in po trebuhu. Vollrath je polne in prazne panje afriških čebel namestil na nekatera drevesa, ki rastejo v divjini, kjer se sloni pogosto zadržujejo. New Scientist poroča, da so se sloni ogibali vseh dreves s polnimi panji in tretjine tistih, ki so bili prazni. Spravili pa so se na 9 od 10 dreves, na katerih ni bilo panja. Vollrath je tudi ugotovil, da se sloni ogibajo zvoku jeznih čebel, pa čeprav se ga sliši le po zvočniku.

Zapoznele novice, takojšen odziv

»Masajem, ki živijo na tem robu Kenije [Enoosaen], so nebotičniki neznan pojem, saj so najvišje reči, kar lahko vidijo na prostranem obzorju, akacije in žirafe, ki jedo liste akacij,« piše v The New York Timesu. »Ko se je Kimeli Naiyomah nedavno vrnil v to majhno vas s šolanja v Združenih državah, je med svojim masajskim ljudstvom naletel na skromen odziv na to, kar se je zgodilo 11. septembra v oddaljenem mestu, imenovanem New York. Nekateri v tej nomadski skupnosti živinorejcev za ta dogodek sploh niso slišali.« Ko je Naiyomah, ki je bil 11. septembra na Manhattnu, vaščanom povedal, kaj je na lastne oči videl pred približno osmimi meseci, jih je zajela globoka žalost in želeli so nekako pomagati. Rezultat tega je bil, da so kot pomoč žrtvam nesreče podarili 14 krav, eno najdragocenejših reči, kar jih Masaj lahko daruje. Ker pa so imeli težave s prevozom krav, je uradnik ameriške ambasade, ki je krave sprejel, dejal, da »jih bo najverjetneje prodal in za Ameriko kupil masajski nakit«, je poročal Times.

Nasilna dekleta

»Ustrahovanje med fanti se bolj nagiba k fizični agresiji,« poroča časopis Toronto Star, medtem ko »so taktike med dekleti veliko bolj psihološke in čustvene«. Pravijo, da takrat, ko dekleta stopijo v najstniška leta, doživljajo precej strahu in tesnobnosti, tudi glede tega, kako nanje gleda nasprotni spol. Vedenjski strokovnjaki menijo, da »dekleta tudi tekmujejo, katera ima več ‚privlačne lepotne moči‘, k čemur spodbujajo spolno privlačne podobe v občilih«. Denise Andrea Campbell, nekdanja predsednica Narodnega odbora za status žensk, pravi: »Veliko deklet se ne zna neposredno spoprijeti s svojimi občutki jeze in ljubosumja.« Zato ti občutki »pridejo na dan na posreden, grob način«. Dekleta si za tarčo morda izberejo druga dekleta in pri tem uporabljajo taktike, kot so molčanje, srdit pogled, opravljanje in širjenje govoric.

Stres na delovnem mestu

»Skoraj petina Kanadčanov pravi, da so pod takšnim stresom, da so že razmišljali, kako bi se s samomorom rešili pritiska,« poroča The Globe and Mail. Kaj je vir tega stresa? V raziskavi, ki je bila izvedena med 1002 človekoma, jih je 43 odstotkov navedlo svoje delo. »Danes na delovnem mestu ljudi silimo do njihovih fizičnih in psihičnih meja,« pravi Shimon Dolan, organizacijski psiholog in profesor z Montrealske univerze. »Pritisk za dosego zahtevanega je velik, obenem pa obstaja tudi velika negotovost – ne veš, ali boš jutri še imel službo.« Kako se Kanadčani spoprijemajo s stresom? Najbolj priljubljeno je razgibavanje, piše v Globeu, »za tem pa so branje knjig, konjički, ukvarjanje s športom, druženje z ljudmi in preživljanje časa z družino«.

Branje s starši pomirja otroke

»Redno branje s staršem lahko med težavnimi otroki, ki se pretepajo, kradejo in lažejo, znatno zmanjša antisocialno vedenje,« poroča londonski časopis The Times. V desettedenski raziskavi, ki je potekala na Psihiatričnem inštitutu, je sodelovalo več kot 100 londonskih pet- in šestletnikov. Starši so dobili navodilo, naj, »preden pričnejo brati s svojimi otroki, izklopijo mobilni telefon, pri branju pa naj poudarijo glavne misli zgodbe in si vzamejo čas za obračanje listov in pregledovanje slik«. Rezultati »so jasno pokazali, da so preprosti in osredinjeni programi za starše pri izboljšanju vedenja, tudi zelo majhnih otrok, lahko zelo učinkoviti«, piše v časopisu. »Otroci pravzaprav potrebujejo pozornost,« je dejal vodja raziskave, dr. Stephen Scott. »Lahko so je deležni tako, da starši berejo z njimi.«

Srečni prostovoljci

»Ljudje, ki svoj čas namenijo za neplačano delo, pravijo, da so veliko bolj zadovoljni s svojo službo, delovnimi urami, vezmi s skupnostjo in duhovnostjo kot katera koli druga skupina,« poroča The Sydney Morning Herald. Raziskava, ki jo je v Avstraliji izvedla skupina raziskovalcev, je pokazala, da so bili prostovoljni delavci »zelo zadovoljni s svojim zdravjem, s količino prostega časa in s tem, kako ga preživijo«, piše v poročilu. Profesor Bob Cummins z Univerze Deakin je dejal, da je v Avstraliji veliko prostovoljne delovne sile – 32 odstotkov Avstralcev opravlja kakšno neplačano delo. V Heraldu je še pisalo, da so tisti, ki so delali več kot 60 ur tedensko – večinoma ženske, ki so skrbnice – »bili bolj zadovoljni s svojim zdravjem in delom kot pa tisti, ki so delali manj ur«.

Plovba skozi Severovzhodni prehod

Nemška skupina raziskovalcev je z 18-metrsko jadrnico v četrtem poskusu uspešno prečkala Severovzhodni prehod, poroča londonski The Independent. Ta morska pot je blizu običajno zamrznjene ruske severne obale. Prvič jo je leta 1879 z ladjo na paro in jadra prečkal švedski raziskovalec Adolf Nordenskjöld. »Še nikoli nisem videl, da bi prehod imel tako malo ledu, kot ga je imel to poletje,« je dejal vodja skupine Arved Fuchs. »Menimo, da je tako zaradi kombinacije globalnega segrevanja in neobičajnega vetra, ki je ledene plošče zadrževal stran od obale, kar nam je omogočilo, da smo lahko šli skozi.« Z ultralahkim hidroplanom in satelitskimi posnetki premikanja ledenih plošč, a brez pomoči ledolomilca, so svoje 8000 navtičnih milj dolgo potovanje od Hamburga v Nemčiji do Providenije v Rusiji na Beringovem morju sklenili v 127 dneh. Na jadrnici so možje uživali astronavtske obroke hrane. Vendar je eden od njih dejal: »Edina težava je bila štiri mesece živeti na tako majhnem prostoru s še 11 ljudmi.«