Vreme – ali je nekaj narobe?

»KO SE srečata Angleža, najprej spregovorita o vremenu.« Tako se je pošalil znani pisec Samuel Johnson. Vreme pa je v preteklih letih postalo nekaj več kot le tema za pričetek pogovora. Ljudje po vsem svetu so glede njega zelo zaskrbljeni. Zakaj? Ker je videti, da je že tako nepredvidljivo vreme še bolj nestalno.

Poleti leta 2002 je denimo Evropo prizadelo neobičajno močno deževje. Pravzaprav je po nekaterih opisih povzročilo »najhujše poplave stoletja v srednji Evropi«. Razmislite o naslednjih poročilih:

AVSTRIJA: »Zvezne dežele Salzburg, Koroško in Tirolsko je hudo deževje še posebej prizadelo. Mnoge ceste so bile prekrite z muljem, blatom in naplavinami, tudi do 15 metrov visoko. Na dunajski železniški postaji Südbahnhof je neurje povzročilo železniško nesrečo, v kateri je bilo poškodovanih kar nekaj ljudi.«

ČEŠKA: »Za Prago je to strašna nesreča. A drugod po državi je tragedija še veliko večja. Kar 200.000 ljudi je zapustilo svoje domove. Poplavne vode so zalile celotna mesta.«

FRANCIJA: »Triindvajset mrtvih, devet pogrešanih in tisoče zelo prizadetih [. . .] Med ponedeljkovimi nevihtami je strela ubila tri ljudi. [. . .] Gasilec je umrl, potem ko je rešil zakonski par iz avtomobila, ki ga je odnašala voda.«

NEMČIJA: »V zgodovini Zvezne republike se iz mest in vasi ni še nikoli izselilo toliko prebivalcev, kot se jih je sedaj med to ‚poplavo stoletja‘. Tisoče ljudi je zapustilo svoja rodna mesta. Večina je to naredila iz previdnosti. Nekatere so iz poplavljenih rek zadnji trenutek rešili s čolnom ali helikopterjem.«

ROMUNIJA: »Od srede julija je zaradi neurij izgubilo življenje približno ducat ljudi.«

RUSIJA: »Na obalah Črnega morja je umrlo najmanj 58 ljudi [. . .]. Približno 30 avtomobilov in avtobusov je končalo na morskem dnu. Iskanje ni bilo mogoče, saj so bila objavljena nova opozorila pred nevihto.«

 Ne samo v Evropi

V nemškem dnevniku Süddeutsche Zeitung je avgusta 2002 pisalo: »Nova obdobja močnih nalivov in neviht so v Aziji, Evropi in Južni Ameriki povzročila opustošenje. V sredo je v Nepalu zaradi zemeljskega plazu umrlo najmanj 50 ljudi. Tajfun je na jugu Kitajske vzel osem življenj, osrednjemu delu pa prinesel močno deževje. Poplave na Kitajskem so povzročile, da je reka Mekong dosegla najvišji nivo v 30 letih in na severovzhodu Tajske poplavila več kot 100 hiš. [. . .] V Argentini je po močnem deževju utonilo najmanj pet ljudi. [. . .] Na Kitajskem je zaradi poletnih neviht pogrešanih več kot tisoč ljudi.«

Medtem ko so bili mnogi deli sveta pod vodo, so Združene države doživljale hudo sušo. Poročalo se je: »Obstaja vsesplošna zaskrbljenost zaradi suhih vodnih izvirov oziroma nizkega vodostaja v njih, splošno razširjenih poročil o nizkem nivoju vode v rekah in več kot dvakrat višjega števila požarov v naravi v poletnem času. Strokovnjaki predvidevajo, da bo suša v letu 2002 z izgubo pridelkov in pašnikov, s pomanjkanjem pitne vode, s požari in peščenimi viharji gospodarstvu povzročila za več milijard dolarjev škode.«

Nekatere dele severne Afrike pesti uničujoča suša, in to že od 1960-ih let. Po poročilih »je bilo v prvi polovici 20. stoletja od 20 do 49 odstotkov manj padavin, kar je povzročilo vsesplošno lakoto in pomorilo veliko ljudi«.

Vremenski pojav El Niño, ki nastane zaradi segrevanja vzhodnega Tihega oceana, v Severni in Južni Ameriki periodično povzroča poplave in druge vremenske motnje. * Poročevalska organizacija CNN pravi, da je zaradi El Niña v letu 1983/84 »umrlo več kot 1000 ljudi, na skoraj vsaki celini je povzročil z vremenom povezane katastrofe, na imetju in živini pa je v celoti povzročil za 9,1 milijarde evrov škode«. Odkar so El Niña v 19. stoletju prvič opazili, se redno pojavlja (približno vsake štiri leta). Vendar nekateri strokovnjaki menijo, da je »pospešil svoj urnik« in da se bo v prihodnosti »pojavljal pogosteje«.

V članku, ki ga je objavila Ameriška državna uprava za astronavtiko in vesolje, je tole zagotovilo: »Vzrok za večino ‚čudnega‘ vremena, ki ga doživljamo – denimo nenavadno tople jeseni oziroma zelo mokre zime – so običajne, lokalne spremembe vremena.« Kljub temu pa se kažejo znaki, da morda obstaja resen problem. Aktivist naravovarstvene organizacije Greenpeace predvideva: »Nevarni vremenski pojavi, tudi močnejši orkani in nevihte, bodo še naprej pustošili po našem planetu. Še hujše suše in poplave bodo dobesedno spremenile obličje Zemlje, kar bo povzročilo izginotje priobalnih dežel in uničenje gozdov.« Ali obstajajo dokazi za takšne trditve? Če da, kaj je vzrok tem ,nevarnim vremenskim pojavom‘?

[Podčrtna opomba]

 [Slike na straneh 2, 3]

Poplave v Nemčiji (zgoraj) in v Češki (levo)