Natto –  Edinstvena japonska jed iz soje

Od pisca za Prebudite se! iz Japonske

Ali vas kaj mika, da bi poskusili fermentirano, nitasto sojo? Verjetno ne! Toda natto – fermentirano in dušeno sojino zrnje – je priljubljena japonska hrana. Pravzaprav se po ocenah vsako leto iz več kot 110.000 ton soje pripravi 220.000 ton natta.

PRED kakimi tisoč leti naj bi, kot pravi legenda, bojevnik Minamoto Jošiie poskusil kuhano sojino zrnje, ki ga je našel ležati na slami in je fermentiralo. Takšen je bil začetek zgodbe o nattu. Ponekod na Japonskem je do konca vladanja dinastije Tokugava (1603–1867) ta jed menda postala že nekaj vsakdanjega.

Kako se natto pripravi? V preteklosti so snopiče riževe slame napolnili z dušenim sojinim zrnjem ter jih nato shranili v toplem in vlažnem prostoru. Fermentacijo je povzročila bakterija Bacillus natto, ki živi v riževi slami. Med tem procesom se beljakovine in glucidi v sojinem zrnju razgradijo. Tako nastanejo značilne nitke, dolge tudi do 6 metrov!

Danes se natto množično prideluje v avtomatiziranih obratih, v katerih se dušena soja poprši z ustrezno količino bakterije Bacillus natto. Z zrnjem se nato strojno napolni manjše posode. Te gredo po tekočem traku v shrambo, ki ima nastavljeno ravno pravšnjo temperaturo in vlažnost, da soja fermentira in zori. Po pakiranju je natto pripravljen za prodajo.

Natto ima značilen vonj, ki je nekaterim odvraten. Toda nitasto zrnje je hranljivo. Med fermentiranjem nastajajo minerali, kot so železo, kalcij in kalij, ter vitamina B₂ in K. V nattu so tudi encimi, ki izboljšajo prebavo. Prav tako so odkrili encim nattokinaza, ki razgradi krvne strdke.

Natto ni le hrana, ampak ga je mogoče uporabiti še drugače. Iz njegovih nitk denimo izdelujejo vlakna, biološko razgradljivo plastiko in smolo, ki se veže z vodo.

Med fermentacijo se sproščajo substance, ki zatrejo druge bakterije, pa tudi toplota. Zato ima pravilno pripravljen natto dolg rok trajanja. Ko so v enem od poizkusov gojili bacile natta skupaj z enteropatogeno bakterijo Escherichia coli O157, ki je znana kot povzročiteljica smrtonosne zastrupitve s hrano, je Escherichia coli O157 odmrla. Kljub temu je natto priporočljivo hraniti v hladilniku in ga pojesti približno v enem tednu, njegov okus se namreč sčasoma spremeni. Ko gre fermentacija predaleč, se sojino zrnje povsem razgradi in dobi oster, amoniaku podoben vonj.

Mnogi jedo tradicionalno pripravljen natto – začinjen s sojino omako. Nekateri mu radi dodajo gorčico ali nasekljano mlado čebulo, medtem ko ga drugi obogatijo z algami ali surovim jajcem. Natto se prilega tudi k še vročemu kuhanemu belemu rižu. Lahko se postreže s špageti, japonskimi rezanci in celo v juhi. Nekateri ga uživajo na popečenem kruhku, namazanem z maslom. Kadar ga postrežete z rižem, je najboljše, da ga temeljito premešate. Bolj ko ga mešate, več nitk bo nastalo.

Medtem ko postaja hranilna vrednost natta vse bolj znana, postaja ta jed vse bolj priljubljena. Pravzaprav je na veliko veselje tistih, ki jih je motil vonj te jedi, zdaj na tržišču tudi natto brez te neprijetne značilnosti. Vsekakor poskusite natto. * Tudi vi lahko vzljubite japonsko jed iz fermentirane in nitaste soje!

[Podčrtna opomba]