V zaporu, toda svobodni!

Od pisca za Prebudite se! iz Mehike

DEVETDESET kilometrov od osrednjega dela zahodne mehiške obale ležijo Marijini otoki. * Eden od teh pacifiških otokov, María Madre, je od leta 1905 mehiška zvezna kazenska kolonija. Nekoč je pregnanstvo na ta otok naganjalo strah v kosti, danes pa smejo zaporniki, ki so na dobrem glasu, celo zaprositi, da jih pošljejo tja!

En razlog je ta, da lahko nekateri zaporniki na otoku živijo s svojimi družinami. Obsojenci niso zaprti za rešetkami, temveč živijo v majhnih hišah. V naselju so na voljo različne storitvene dejavnosti, ki jih lahko najdemo v vsakem manjšem mestu. Zapornike z zunanjim svetom povezujejo telefon, telegraf, televizija in pošta. Otroci lahko obiskujejo tamkajšnjo osnovno šolo, v srednjo šolo pa morajo hoditi na celini. Čeprav je dostop do otokov skrbno nadzorovan, enkrat na teden pripluje ladja vojne mornarice ter pripelje nove zaloge in obiskovalce.

Kako pa je s prevzgojo? Zaporniki, ki sami sebe imenujejo colonos, kar v španščini pomeni naseljenci, morajo biti nekaj ur na dan v službi. S tem se preživljajo, poleg tega pa se kasneje lažje prilagodijo na življenje na svobodi. Naseljenci imajo tudi proste roke pri izbiri dejavnosti, kakršni sta vrtnarjenje in ukvarjanje s kako obrtjo, pri čemer lahko kaj zaslužijo. To ne pomeni, da v tem zaporu ni nobene discipline. Zaporniki se morajo vsako jutro odzvati na preverjanje prisotnosti in upoštevati, da se ob 21. uri začne policijska ura.

Na otočje prodre duhovna svoboda

Okoli leta 1985 je neki naseljenec, čigar družinski člani so bili Jehovove priče, zaprosil za duhovno pomoč. Z njim se je po pismih začela preučevati Biblija. Sčasoma se je oblikovala skupina biblijskih učencev. Organizirali so tudi krščanske shode. Ko so Jehovove priče od oblasti dobili dovoljenje, so otok začeli redno obiskovati – kar je zanje pomenilo 13 ur nočne vožnje iz Mazatlána, ki leži na celini. V vseh teh letih je kakih 40 zapornikov spoznalo resnico iz Božje Besede, se krstilo in bilo po odsluženi kazni izpuščenih iz zapora. Med pisanjem tega  članka je na otoku še 6 krščenih Prič, krščanske shode pa v povprečju obiskuje 25 ljudi.

Oblasti cenijo Jehovove priče zaradi njihovega prizadevanja. Vsi pa spoštujejo tudi zapornike, ki so postali Priče. Pred nedavnim je pomočnik direktorja kaznilnice glede obiskov Prič dejal: »Zares je lepo, da imate enak cilj kakor mi, ko se zanimate za fizično in vsesplošno dobro počutje zapornikov. To pomeni, da vam je mar zanje! Povsem vas podpiramo.« Ponudil se je, da popravi stavbo, v kateri se smejo Priče zbirati.

Neki krščeni Priča, ki je v zaporu deset let, je dejal: »Ko me bratje, ki nas obiščejo, vprašajo, ali si želim oditi, jim povem, da bi še naprej rad služil na otoku. Nanj gledam kot na svoje dodeljeno področje, saj je tukaj velika potreba po oznanjevalcih. Seveda pa si želim, da bi lahko obiskoval zbore in užival v družbi sokristjanov.« Zaradi lepega vedenja bo drugo leto izpuščen.

Po nekaterih navedbah je bil kazenski sistem na Marijinih otokih pri prevzgoji zapornikov dokaj uspešen. Toda kraljestveno sporočilo zapornikom prinaša resnično duhovno svobodo in jih prevzgaja, ‚osvobaja‘ ter jim ‚na široko odpira oči‘. (Luka 4:18; Izaija 61:1, NW)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/sliki na strani 21]

Od zasvojenca z drogami do krščanskega starešina

Guillerma so zaprli, ker je preprodajal in užival droge. Ko so ga poslali na Marijine otoke je bil z drogami še naprej zasvojen. Toda opazil je, da so nekateri zaporniki, ki so bili obsojeni na dolge zaporne kazni, na primer zaradi trgovanja z drogami, lepo urejeni, veselega obraza in zgledni. Ko je ugotovil, da preučujejo Biblijo z Jehovovimi pričami, je sprejel povabilo na njihove shode. Kasneje se je z njim začelo voditi redni biblijski pouk.

V svojem življenju je naredil velike spremembe in bil kmalu zatem izpuščen. Takoj je poiskal Jehovove priče, da bi nadaljeval preučevanje. Danes v krščanski občini služi kot starešina, krstilo pa se je tudi 17 članov njegove družine. Tako pravi: »Velika prednost je poznati Jehova in pustiti vse slabo za seboj. Mnogo mojih nekdanjih prijateljev je zaradi uživanja drog umrlo. Droge so mi prizadele možgane, zato si težko zapomnim podatke. Toda metoda preučevanja, ki jo uporabljajo Priče, je pripomogla k temu, da se mi je spomin zelo izboljšal. Zdravniki so bili osupli, saj so menili, da si nikdar ne bom opomogel. Neverjetno, kaj je biblijska resnica naredila zame in za mojo družino. Med seboj si nikoli nismo izkazovali ljubezni, sedaj pa smo enotni.«

[Zemljevid na strani 20]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Mazatlán

Marijini otoki

María Madre

[Slika na strani 20]

Naseljenci in njihove družine obiskujejo shode v kraljestveni dvorani na Maríi Madre