Ali je blagost znak šibkosti?
Biblijsko gledišče
Ali je blagost znak šibkosti?
»Gospodovemu sužnju pa se ni treba bojevati, ampak mora biti do vseh blag.« (2. TIMOTEJU 2:24)
VELIKO prej, preden se rodimo, naša še ne dokončno oblikovana koža postane občutljiva na dotik. Po rojstvu hrepenimo po materinem nežnem ljubkovanju. V otroštvu to, koliko ljubeče naklonjenosti prejmemo od staršev, vpliva na našo vedrost, zmožnost čustvenega razvoja ter celo na željo, da kar najbolj razvijemo komunikacijske spretnosti.
Toda Biblija je napovedala, da v zadnjih dneh ljudje »ne bodo poslušni staršem. Prav tako bodo nehvaležni, nezvestovdani, brez vsakršne naravne naklonjenosti.« Nežnih lastnosti, kot sta prijaznost in sočutje, bo obupno primanjkovalo, saj bodo ljudje »ljubili sebe« in bodo »divji, brez ljubezni do dobrega«. (2. Timoteju 3:1–3)
Danes mnogi menijo, da morajo biti trdi in čustveno oddaljeni od drugih. Pravijo, da je blagost znak šibkosti. Ali je to res?
Blagi, a močni
Bog Jehova je opisan kot »pravi vojščak«. (2. Mojzesova 15:3) Je Vir vse moči. (Psalm 62:11; Rimljanom 1:20) Pa vendar mu njegova moč ni preprečila, da bi bil tedaj, ko je nagradil zvestega Joba, »poln srčne naklonjenosti in usmiljen«. (Jakob 5:11) Jehova je v svojem ravnanju z Izraelci pokazal, da je do njih gojil najnežnejša čustva. Svoja čustva je primerjal s tem, kar čuti doječa mati, ki se usmili »sina telesa svojega«. (Izaija 49:15)
Jezus je prav tako imel oboje, moč in blagost. Hinavske verske voditelje svojih dni je odločno obsodil. (Matej 23:1–33) Poleg tega je iz templja energično izgnal pohlepne menjalce denarja. (Matej 21:12, 13) Ali pa je bil Jezus zaradi svojega odpora do podkupovanja in pohlepa brezčuten? Nikakor ne! Znan je bil po tem, da je bil do drugih blag. Pravzaprav se je celo primerjal s kokljo, ki ‚zbira svoja piščeta pod peruti‘. (Luka 13:34)
Trd oklep ali notranja moč?
Prave kristjane se spodbuja, naj posnemajo Kristusa, tako da si oblečejo »novo osebnost, ki je bila ustvarjena po Božji volji«. (Efežanom 4:20–24) Naročeno nam je, naj ‚slečemo staro osebnost z njenimi dejanji vred‘, prav kakor rakovica odvrže star oklep, da lahko raste. (Kološanom 3:9) Toda medtem ko ta živalca kmalu spet dobi svoj trdi oklep, se nam zapoveduje, naj si »najglobljo sočutnost, prijaznost [. . .] in potrpežljivost« oblečemo za vselej. (Kološanom 3:12) Blagost naj bi torej bila naša značilnost.
Obleči si nežnočutne lastnosti ni znak šibkosti. Nasprotno, za to, da bi lahko bili blagi, se moramo ‚ojačati kot ljudje, kakršni smo znotraj, in to z močjo, ki jo [Jehova] daje po svojem duhu‘. (Efežanom 3:16) Na primer, neki moški z imenom Lee pravi: »Še pred kratkim sem bil surov, zloben človek. Že na pogled sem bil zastrašujoč, saj sem imel z nakitom prebodeno celo telo. Odločen sem bil, da bom veliko zaslužil, in da bi to dosegel, se nisem obotavljal niti grdo govoriti niti biti nasilen. Nisem čutil nobenega usmiljenja.« Toda ko je Lee pričel s sodelavcem preučevati Biblijo, je začel spoznavati in ljubiti Boga Jehova. Slekel je staro osebnost in se naučil obvladovati. Sedaj kaže ljubezen do ljudi, tako da svoj čas prostovoljno namenja temu, da jim pomaga preučevati Biblijo.
Tudi apostol Pavel je bil nekoč »predrznež«, ki se je za to, da bi dosegel svoje cilje, zatekal k nasilju. (1. Timoteju 1:13; Apostolska dela 9:1, 2) Toda ko je doumel, kakšno usmiljenje in ljubezen sta mu Bog Jehova in Jezus Kristus izkazala, ga je to navedlo, da si je ti lastnosti prizadeval posnemati. (1. Korinčanom 11:1) Čeprav je bil Pavel glede krščanskih načel dosleden, se je naučil biti do drugih blag. Bratom in sestram je resnično neovirano izkazoval srčno naklonjenost. (Apostolska dela 20:31, 36–38; Filemonu 12)
Kako dobiti moč, da bi bili blagi
Izkušnji Leeja in apostola Pavla kažeta, da za to, da bi se kdo naučil blago ravnati z drugimi, ni treba, da postane šibek. Pravzaprav je ravno nasprotno. Človek mora biti zares močan, da prenovi svoje mišljenje in ravnanje ter premaga meseno težnjo, da bi ‚vračal hudo s hudim‘. (Rimljanom 12:2, 17)
Tudi mi se lahko naučimo izkazovati najgloblje sočutje, tako da redno beremo Božjo Besedo in poglobljeno premišljujemo o ljubezni in usmiljenju, ki sta nam ju Bog Jehova in njegov Sin Jezus Kristus že izkazala. S tem dovolimo, da nam moč Božje Besede omehča srce. (2. letopisov 34:26, 27; Hebrejcem 4:12) Ne glede na to, iz kakšnega družinskega okolja izhajamo in kako trde so naše življenjske izkušnje, se lahko naučimo biti ‚blagi do vseh‘. (2. Timoteju 2:24)
[Slika na strani 18]
Dober oče je do svojih otrok blag