Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Snežni mladički Magdaleninih otokov

Snežni mladički Magdaleninih otokov

Snežni mladički Magdaleninih otokov

V OČI so mi stopile solze, ko sem strmel v kosmato belo bitjece tik pred sabo. Skoraj nisem mogel verjeti, da se mi je uresničilo to, o čemer sem sanjal že 20 let! Ležal sem na ledu dobesedno le nekaj centimetrov od obraza drobcenega sedlastega tjulnja. Ko sem strmel v njegove kot oglje črne oči, me je po hrbtu spreletela mrzlica, pa ne zaradi ledu, temveč zaradi močnega vznemirjenja nad tem, kar sem doživljal. Nisem hotel zamuditi niti enega trenutka, ko ta krznena kepica trepne z očmi, vdihne oziroma pomigne z brki.

Naša skupina je bila 100 kilometrov od roba ogromne ledene plošče na sredi Zaliva sv. Lovrenca, ki leži med Novo Fundlandijo in obalo Kanade. Z ženo sva odletela na Magdalenine otoke, v bližino področja, kjer polega mladiče ena največjih kolonij sedlastih tjulnjev. Vodniki so nam zatrdili, da z našimi fluorescenčnimi toplimi oblekami ne bomo preplašili mladičkov.

Spoznajmo sedlastega tjulnja

Sedlasti tjulnji so plavutonožci, kar pomeni, da imajo noge preoblikovane v plavuti. Ime sedlasti tjulenj pa so dobili zaradi značilne lise, ki spominja na sedlo in jo imajo odrasle živali na hrbtu.

So sesalci, kar pomeni, da dihajo s pljuči, kotijo žive mladiče in imajo mlečne žleze za hranjenje mladičev. Večino življenja preživijo v ledeno mrzlih vodah severnega Atlantika. Vendar pa so ti krepki tjulnji dobro usposobljeni za življenje v ledenem okolju. Odrasli tjulnji tehtajo v povprečju 135 kilogramov in zrastejo do dolžine približno 160 centimetrov.

Z ostrimi kremplji na prednjih plavutih se lahko povlečejo po ledu in oprimejo dihalnih lukenj, ki so si jih sami naredili na ledeni polici. Zadnje plavuti so večje kakor prednje in jih uporabljajo predvsem za plavanje. Ta morska bitja so v vodi izredno okretna in lahko na leto preplavajo tudi do 8000 kilometrov.

Sedlaste tjulnje imenujejo tudi brezuhi tjulnji, ker nimajo zunanjih uhljev, kar pa ne pomeni, da ne slišijo. Na vsaki strani glave imajo namreč majhno odprtino, ki se zapre, ko se potopi pod vodo. Kljub temu zelo dobro slišijo. Pod vodo lahko točno določijo, od kod prihaja zvok, česar ljudje ne zmoremo!

Ti tjulnji imajo velike in takoj opazne oči, ki jim omogočajo, da v mračnih vodah zelo dobro vidijo. Brez težav vidijo tudi pri bleščeči svetlobi na ledu, saj se jim zenica močno zoži.

Mladičkovo življenje

Samice v koloniji, ki smo jo opazovali, so z Grenlandije in so obšle severni del Kanade, da bi tukaj kotile mladiče. Njihovo plavajoče ledeno kotišče jih ščiti pred plenilci. Mladiček se skoti zelo hitro, pogosto v manj kot eni minuti! Medtem ko si pripraviš fotografski aparat, se lahko zgodi, da mladiček že strmi vate! Takoj ko mati skoti, se obrne k mladičku in se s smrčkom dotakne njegovega smrčka, da bi si zapomnila njegov edinstveni vonj in glas. Zatem bo približno dva tedna dojila samo tega mladička in nobenega drugega.

Mladi tjulnji pričnejo pri maminih seskih hitro iskati hrano. Kadar so lačni, se oglašajo tako, kot da bi klicali »ma-ma«. Ko se nasitijo, se zleknejo v majhno udrtino v snegu in ledu ter zadremajo. Ker vedno znova spijo na istem mestu, njihovo telo oblikuje udobno »ledeno zibko«.

Sedlasti tjulnji ob skotitvi navadno tehtajo okoli 10 kilogramov, dolgi pa so približno 90 cm in nimajo maščobe, ki bi jih grela. Vendar se to hitro spremeni! V prvih 12 dneh vsak dan pridobijo kilogram ali dva. Tako hitro se redijo zaradi materinega hranljivega mleka, ki vsebuje do 50 odstotkov maščobe. * V manj kot dveh tednih bo mladič tehtal osupljivih 35 kilogramov!

Spreminjanje barve

Koliko je mladič sedlastega tjulnja star, lahko zlahka določite po barvi kožuha. Novoskoten mladiček se ob koncu prvega dne osuši in pokaže se njegov svetlorumeni puhasti kožušček. Rumenkaste barve je zaradi tekočine, ki obdaja zarodek, na soncu pa po treh ali štirih dneh zbledi. Kožušček sedaj dobi belo barvo. Čez kaka dva tedna mama odide in se nikoli več ne vrne.

Mladički jočejo, vendar zaman. Včasih se, ker si želijo tolažbe, splazijo eden proti drugemu in se na ledu zberejo v majhnih skupinah. Kmalu se na njihovem belem kožuhu pričnejo kazati sive lise. Med 12. in 21. dnevom njihov kožuh vse bolj dobiva sivo barvo. Ob koncu prvega meseca odpadejo vse bele dlačice, nadomesti pa jih gladka, za vodo neprepustna dlaka sive barve.

Naslednji stopnji v življenju mladička

Mladički nekaj časa živijo od svojih maščobnih zalog, vendar jih lakota nazadnje prisili, da si v vodi poiščejo hrano. Toda, ojoj, ko se podajo v vodo, se njihova tolšča telesa zaradi plovnosti ne morejo potopiti! Nagonsko pričnejo s svojimi malimi plavutmi tolči po morski gladini. S tem si krepijo plavuti za plavanje. Hkrati pa tako tudi porabljajo odvečno maščobo, kar njihovo plovnost nazadnje toliko zmanjša, da se lahko potopijo pod vodo. Končno lahko potešijo svoj veliki tek, saj v vodah kar mrgoli krila in kapelinov ter drugih manjših rib.

V starosti enega leta tjulnji še enkrat spremenijo barvo. Spolno dozorijo, ko so stari tri do sedem let. Sedaj se jih da zlahka prepoznati po tem, da imajo na hrbtu liso, ki spominja na sedlo. Sedlasti tjulenj lahko živi do 35 let.

Srečanje iz oči v oči

Nadeli smo si rešilne jopiče in se prepričali, da imamo grelne blazinice za noge in roke, nakar se nas je vseh 17 vkrcalo v helikopter. Leteli smo približno 80 kilometrov. Kamor koli smo med tem pogledali, smo povsod lahko videli le beli, bleščeči se led, ki je izginjal v modrem obzorju. Nazadnje smo pristali na zaledenelem morju. Navezali smo si dereze in se odpravili karseda tiho, kolikor nam je pač to dovoljevala škripajoča podlaga pod nogami. Poglejte! Za tisto samico je svetlorumen puhasti snežni mladiček! Spominja na veliko kosmato gosenico, ki se trudi, da bi dohajala svojo mamo. Takoj se zaljubim vanj!

Uležem se na led, saj bi me drugače tjulenj lahko zamenjal za polarnega medveda. Samice z mladiči znajo biti precej napadalne, zato počakam, da samica, ki jo opazujem, izgine v luknji v ledu. Sadie, kot sem poimenoval njenega mladička, mirno spi kakih 6 metrov stran od mene. Plazim se vedno bližje. Počasi odpre oči.

Sadie se sedaj nepremično zazre vame, zato se ne upam niti premakniti. Nenadoma pa si Sadie zaželi raziskovanja! Do mene se priplazi precej hitreje, kot sem si mislil. Ko se mi približuje, je videti tako velika, toda po barvi njenega kožuščka lahko sklepam, da je stara komaj dva ali tri dni. Ustavi se le nekaj centimetrov pred mojim obrazom in se počasi nagiba sem ter tja, ob tem pa ves čas trza s smrčkom. Slišim lahko, kako diha. Pomakne se še malo naprej in mi pokloni mokre »poljubčke« po vsem obrazu in vratu!

Presenetljivo je, da se ta čudoviti mladiček privije k meni in zaspi! Dovoli mi celo, da nanjo nežno položim roko. Med prsti čutim njene mehke dlačice. Presenečen sem, kako topla je. Sadie trepljam in božam, dokler ne pride čas, da se vkrcamo na helikopter in vrnemo domov. Ko tiho vstanem, se Sadie niti ne premakne.

S solzami v očeh in z občutkom spoštovanja odidem ter se tiho zahvalim našemu Bogu, Jehovu, ker je ustvaril to čudovito bitjece. Da sem lahko od tako blizu videl mladička sedlastega tjulnja, je nekaj neverjetnega. Ob tem doživetju sem se spomnil psalmistovih besed: »Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa. [. . .] Ondi morje, veliko in prostrano, v njem je laznine brez števila, živali velikih in malih.« (Psalm 104:24, 25) (Prispevek)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 13 Za primerjavo naj omenimo, da kravje mleko vsebuje 4 odstotke maščobe.

[Okvir na strani 26]

Ali ste vedeli?

▪ Kadar so samice sedlastega tjulnja zaradi močnih snežnih viharjev in slabega stanja ledu v nevarnosti, lahko za nekaj dni zadržijo kotenje, medtem pa si poiščejo primernejše mesto.

▪ Sedlasti tjulnji se lahko potopijo do globine 240 metrov, pod vodo pa lahko ostanejo do 30 minut.

▪ Tjulnji lahko spijo pod vodo. Vsakih pet do deset minut iz vode pomolijo glavo, da zajamejo zrak. Nato se znova potopijo, ne da bi se prebudili.

[Okvir na strani 27]

Zapoznela vgnezditev zarodka

V knjigi Seasons of the Seal piše: »Odrasla samica sedlastega tjulnja je, razen treh tednov, breja celo leto. Vendar pa se zarodek razvija le sedem mesecev in pol.« Kako je to mogoče? »Po spočetju,« pojasnjuje knjiga, »se oplojeno jajčece večkrat deli, nato pa se proces delitve ustavi. Blastocista, ki je še vedno manjša od bucikine glavice, preneha rasti. Drobec začasno ustavljenega življenja ostane v maternici. Enajst tednov kasneje se blastocista vgnezdi v steno maternice in se prične znova deliti.« Kaj očitno povzroči to zapoznelo vgnezditev? »Zelo pomembno je, da samica mladiče koti v skoraj točno enoletnih presledkih. Tako kotitev sovpada s časom, ko je ledena plošča največja in najdebelejša.«

[Zemljevid na strani 23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

KANADA

[Vir slike]

Zemljevid: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na strani 23]

Satelitski posnetek Magdaleninih otokov

[Vir slike]

NASA JSC

[Slika na strani 24]

Rumenkast kožuh

[Slika na strani 24]

Bel kožuh

[Slika na strani 25]

Enomesečni mladič

[Vir slike]

© IFAW / David White

[Slika na strani 25]

Ko se prvič poda v morje

[Vir slike]

© IFAW

[Slika na strani 26]

Mladiček sedlastega tjulnja s svojo mamo

[Vir slike]

© IFAW / Igor Gavrilov

[Slika na strani 26]

Odrasel sedlasti tjulenj plava pod debelo plastjo ledu

[Vir slike]

© IFAW