Matere se spoprijemajo z izzivi

EDEN večjih izzivov mnogih današnjih mater je posvetna zaposlitev, saj morajo pomagati poskrbeti za finančne potrebe družine. Še več, zaradi različnih razlogov morajo nekatere same vzgajati otroke.

Margarita živi v Mehiki, je samohranilka in sama vzgaja svoja otroka. »Težko ju je bilo moralno in duhovno vzgajati,« pravi. »Zgodilo se je, da je moj odraščajoči sin prišel z zabave nekoliko opit. Opozorila sem ga, da mu ne bom dovolila v hišo, če se bo ponovilo. Zato sem ga naslednjič, ko se je to zgodilo, sicer s težkim srcem, zaklenila ven. Na srečo tega ni več naredil.«

Kmalu za tem je Margarita pričela preučevati Biblijo, kar ji je pomagalo, da je svojima otrokoma vcepila moralne vrednote. Danes sta oba polnočasna služabnika Jehovovih prič.

Ko gredo možje v tujino

Mnogi možje se zaradi službe preselijo iz manj razvitih držav v bogatejše, žene pa pustijo, da same vzgajajo otroke. Laxmi, mati iz Nepala, pravi: »Moj mož je v tujini že sedem let. Otroci bolj ubogajo njega kot mene. Če bi bil redno tukaj in vodil družino, bi bilo lažje.«

Laxmi se kljub težavam spoprijema z izzivi. Ker ima pomanjkljivo izobrazbo, je starejšim otrokom priskrbela pomoč pri učenju. Posebno pozornost pa namenja duhovnemu pouku, tako da z njimi vsak teden preučuje Biblijo. Vsak dan se pogovarjajo o kakšnem biblijskem stavku in redno hodijo na krščanske shode.

 Matere s pomanjkljivo izobrazbo

V nekaterih državah je dodaten izziv relativno visoka stopnja nepismenosti med ženskami. Aurelia iz Mehike je mati šestih otrok in pripoveduje o neugodnem položaju, v kakršnem je nešolana mati: »Moja mama je vedno govorila, da se od žensk ne pričakuje, da bodo izobražene. Zato se nisem nikoli učila brati in otrokom nisem mogla pomagati pri domači nalogi. To boli. Ker pa nisem želela, da bi trpeli tako kot jaz, sem si zelo prizadevala, da bi se izšolali.«

Materin prispevek je lahko kljub pomanjkljivi izobrazbi velik. Sporočilo naslednjega pregovora je resnično: »Izobrazite ženske in izobrazili boste učiteljice sinov.« Bishnu je iz Nepala in ima tri sinove. Bila je nepismena, ko pa je želela spoznati biblijske resnice in o njih učiti svoje otroke, je dala vse od sebe ter se naučila brati in pisati. Skrbela je, da so njeni otroci delali domačo nalogo, in redno hodila v šolo, da se je z učitelji pogovorila o uspehu otrok.

Bishnujin sin Silash glede duhovne in moralne vzgoje, ki so ju imeli, pravi: »Pri maminem poučevanju mi je bilo najbolj všeč to, da nas je takrat, ko smo naredili kaj narobe, vedno opomnila z biblijskimi primeri. Ta poučevalna metoda je bila učinkovita, ker mi je pomagala sprejeti nasvet.« Bishnu je uspešno vzgojila svoje sinove, saj so vsi trije zrasli v bogaboječe fante.

Antonia iz Mehike vzgaja dva otroka in pravi: »Imam samo šest razredov osnovne šole. Živeli smo v neki oddaljeni vasi in najbližja srednja šola je bila zelo daleč stran. Toda želela sem, da bi bila moja otroka bolj izobražena, kot sem jaz, zato sem jima posvečala veliko časa. Naučila sem ju brati, pisati in računati. Hči je, že preden je šla v šolo, znala črkovati svoje ime in napisati vse črke abecede. Sin pa je gladko bral že pred vrtcem.«

Na vprašanje, kaj je naredila, da bi ju poučila duhovno in moralno, Antonia odgovarja: »Brala sem jima biblijske zgodbe. Preden je hči znala govoriti, je s svojimi ročicami pokazala, kako dojema biblijske zgodbe. Sin pa je pri štirih letih imel na krščanskem shodu svoje prvo javno branje Biblije.« Mnoge matere, ki imajo pomanjkljivo izobrazbo, so uspešne kot učiteljice.

Upiranje škodljivim običajem

V Mehiki imajo Cocili običaj, da hčere pri 12. ali 13. letu prodajo v zakon. Dekleta pogosto prodajo veliko starejšim moškim, ki želijo drugo oziroma tretjo ženo. Če moški ni zadovoljen z njo, jo lahko vrne in dobi denar nazaj. Petrona je bila kot otrok priča temu običaju. Tudi njena mati je bila prodana za ženo, nato je rodila otroka in se razvezala – vse to je doživela v svojem 13. letu! Prvi otrok ji je umrl in nato so jo prodali še dvakrat. Rodila je osem otrok.

 Petrona ni hotela takšnega življenja. Razlaga, kako ji je uspelo: »Ko sem končala osnovno šolo, sem materi povedala, da se ne želim poročiti, ampak nadaljevati šolanje. Mama mi je rekla, da mi ne more pomagati in da naj o tem govorim z očetom.«

»Našel ti bom moža,« mi je rekel oče. »Znaš govoriti špansko. Znaš brati. Kaj še hočeš več? Če se želiš šolati, boš morala sama poskrbeti za plačilo stroškov.«

»In to sem tudi naredila,« razlaga Petrona. »Da bi zaslužila denar, sem vezla prte.« Tako je ubežala temu, da bi jo prodali. Ko je odrasla, je njena mati pričela preučevati Biblijo. To je mater opogumilo, da je biblijske vrednote vcepila Petroninim mlajšim sestram. Iz lastnih izkušenj jih je lahko poučila o žalostnih posledicah navade prodajanja mladih deklet v zakon.

Še en običaj, ki se ga mnogi držijo, je, da v družini sinove disciplinirajo samo očetje. Petrona razlaga: »Cocilskim ženskam vcepljajo miselnost, da so manj vredne kot moški. Oni so zelo dominantni. Dečki posnemajo svoje očete in materam pravijo: ‚Ti mi ne smeš govoriti, kaj naj delam. Če mi tega ne reče oče, ne bom ubogal.‘ Tako matere ne morejo poučevati svojih sinov. Vendar je sedaj moja mati, ker je pričela preučevati Biblijo, uspešna pri poučevanju mojih bratov. Na pamet so se naučili misli iz Pisma Efežanom 6:1, 2: ‚Otroci, bodite poslušni svojim staršem. [. . .] Spoštuj svojega očeta in svojo mater‘.«

 Tudi Mary, mati iz Nigerije, pravi: »Tam, kjer sem odrasla, materi kultura ne dopušča, da bi poučevala ali disciplinirala fante. Upoštevanje biblijskega zgleda Loide in Evnike (Timotejevi babica in mati) me je okrepilo v odločenosti, da me krajevni običaji ne bodo odvrnili od tega, da bi poučevala svoje otroke.« (2. Timoteju 1:5)

V nekaterih državah je pogost še en običaj, ki ga nekateri imenujejo »obrezovanje žensk«, na splošno pa se to sedaj imenuje pohabljanje ženskih spolovil (PŽS). Z operacijo odstranijo del ali pa kar večino dekličinih zunanjih spolovil. O tem običaju je javno spregovorila Waris Dirie, znana manekenka in posebna odposlanka pri Skladu Združenih narodov za prebivalstvo. Po krajevnem somalskem običaju je bila kot otrok žrtev PŽS. Temu jo je podvrgla mati. Po nekem poročilu je na Bližnjem vzhodu in v Afriki od osem do deset milijonov žensk v nevarnosti zaradi PŽS. Približno 10.000 deklet pa naj bi bilo v nevarnosti tudi v Združenih državah.

Kakšno prepričanje je za takšnimi dejanji? Nekateri menijo, da so ženska spolovila zlo ter da je dekle zaradi njih nečisto in potemtakem neprimerno za zakon. Poleg tega se na odstranitev genitalij gleda kot na zagotovilo, da bo deklica ostala nedolžna in zvesta. Če materi ne uspe nadaljevati tega običaja, si lahko nakoplje jezo moža in lokalne skupnosti.

Vendar so mnoge matere uvidele, da za podpiranje tako bolečega običaja ni upravičenega razloga – verskega, zdravstvenega ali higienskega. Nigerijsko dokumentarno pisno gradivo Repudiating Repugnant Customs odkriva, da so bile mnoge matere pogumne in niso dovolile, da bi bile njihove hčere žrtev tega običaja.

Zares, materam po vsem svetu kljub mnogim izzivom uspeva ščititi in poučevati svoje otroke. Ali se njihovo naprezanje zares ceni?

[Okvir/slika na strani 5]

»Mnoge raziskave so pokazale, da ni učinkovite razvojne strategije, v kateri ženske ne bi igrale glavne vloge. Kadar so ženske povsem vpletene, so koristi vidne nemudoma: družine so bolj zdrave in bolje hranjene; njihov dohodek, prihranki in naložbe narastejo. In to, kar drži za družine, drži tudi za skupnosti in dolgoročno tudi za celotne države.« (Generalni sekretar ZN Kofi Anan, 8. marec 2003)

[Vir slike]

UN/DPI photo by Milton Grant

[Okvir/sliki na strani 8]

Žrtvovala se je za nas

Juliano, mladenič iz Brazilije, pravi: »Ko sem bil star pet let, je imela moja mama obetavno poklicno pot. Po rojstvu moje sestre pa se je odločila, da bo pustila službo in skrbela za naju. V službi so jo svetovalci skušali odvrniti od tega. Rekli so, da bo takrat, ko se bosta njena otroka poročila in odšla od doma, vse, kar je naredila za njiju, izgubljeno in da bo vlagala v nekaj, kar se ji ne bo obrestovalo. Toda lahko rečem, da so se motili; nikoli ne bom pozabil njene ljubezni.«

[Slika]

Julianova mati s svojimi otroki; levo: Juliano, ko je bil star pet let.

[Sliki na strani 6]

Bishnu se je naučila brati in pisati, nato pa je svojim sinovom pomagala do dobre izobrazbe

[Sliki na strani 7]

Antoniin sin na krščanskih shodih bere Biblijo

[Sliki na strani 7]

Petrona je prostovoljka v mehiški podružnici Jehovovih prič. Njena mati, ki je postala Priča, poučuje Petronina mlajša brata in sestro.

[Slika na strani 8]

Waris Dirie je znana govornica zoper pohabljanje ženskih spolovil

[Vir slike]

Photo by Sean Gallup/Getty Images