Pogled v svet

Mestna toplota vpliva na rast rastlin

V poročilu, objavljenem v Science News, piše, da je iz satelitskega opazovanja vzhodnega dela Severne Amerike videti, da toplota, ki jo oddajajo mesta, vpliva na rast rastlin. V poročilu je navedeno, da rastline v mestih brstijo bolj zgodaj spomladi in ohranjajo liste dlje v jesen kakor rastline na bližnjih podeželskih področjih. Glede na Science News so v nekem petmesečnem obdobju v mestih izmerili »povprečno za 2,28° C višjo temperaturo kakor na krajih, ki so približno 10 kilometrov stran od mestnih središč«. Med severno Florido in južno Kanado je vsaj 70 mest, ki so večja od 10 kvadratnih kilometrov. »Ti podatki nakazujejo, da ta mesta občutno vplivajo na tamkajšnje podnebje,« še piše v Science News.

 Prijateljstvo med živalmi

Znanstvena raziskava biologinje Anje Wasilewski se pridružuje dolgoletnim domnevam kmetov in pastirjev, da kopitarji lahko sklepajo prijateljstva z drugimi živalmi v svoji skupini oziroma čredi. Kot pravi Wasilewskijeva, ki je opazovala konje, osle, govedo in ovce, te živali kažejo prijateljstvo s tem, da so si med seboj pogosto blizu, s telesnim stikom med počivanjem ali hranjenjem, s tem, da si hrano delijo in da skrbijo za kožuh druge živali. Ovce denimo podrgnejo svojo glavo ob glavo tiste ovce, ki se je zapletla v boj z drugo živaljo. Glede na poročilo nemškega časopisa Die Zeit se zdi, da to na ovco deluje pomirjujoče in tolažilno. Osli so si navadno blizu samo z eno živaljo, toda njihove vezi so trajnejše. Vendar so raziskovalci pri tem, ko domnevajo o delovanju in rezultatih takšnih družabnih vezi, previdni, da ne bi živali počlovečili.

Krčenje gozdov v Latinski Ameriki

Po poročilu, objavljenem v Programu Združenih narodov za okolje, so v Latinski Ameriki v samo 13 letih uničili 50 milijonov hektarjev gozda, kar je področje, veliko kakor cela Španija. V Braziliji so poškodovali 23 milijonov hektarjev gozda, v Mehiki pa ga je izginilo 6,3 milijona hektarja, uničenih pa je tudi 400.000 hektarjev obdelovalne zemlje. Na Haitiju, v Salvadorju in na otoku Sv. Lucija je v istem obdobju izginilo od 46 do 49 odstotkov njihovih gozdov. V znanstveni reviji ¿Cómo Ves?, ki jo izdaja Narodna neodvisna mehiška univerza, je navedeno, da so ti statistični podatki »zastrašujoči« in to »še toliko bolj, če pomislimo na to, da z našega vse bolj pustega planeta tako izginja [. . .] na stotine tisočev rastlin in živali«.

Telovadba za ljudi s SKU

Vzroki in mogoče zdravljenje sindroma kronične utrujenosti (SKU) se medicini kljub obširnim raziskavam še naprej izmikajo. »Različne metode zdravljenja, bodisi antivirusne, imunološke, hormonske, z antidepresivi in druge, so se pokazale kaj malo koristne,« piše v poročilu, objavljenem v The Medical Journal of Australia (MJA). Programi, h katerim je spadala telesna vadba, kot je hoja, kolesarjenje ali plavanje, pa so bili uspešnejši od številnih drugih vrst zdravljenj. Nekateri ljudje s SKU nočejo telovaditi, ker jim pretirana telesna dejavnost poslabša simptome. Toda potrebna je uravnovešenost. Po poročilu v MJA so pri nekaterih posameznikih, ki telovadijo pazljivo in upoštevajo omejitve, ki jih imajo zaradi svojih simptomov, ‚občutno boljši‘ rezultati pri testih glede depresije, pri splošnem osebnem počutju, delovni zmogljivosti in krvnem pritisku. »Za bolnike s SKU bi moral biti temeljni zdravstveni pristop telovadba, ki se stopnjuje postopoma,« sklepa poročilo.

Pande in njihov bambus

»Orjaški panda, simbol Kitajske in obvarovanja divjih živali, ni tako ogrožen, kot se je mislilo,« piše v londonskem The Daily Telegraph. Štiriletna raziskava, ki sta jo vodila Svetovni sklad za naravo in kitajska vlada, je odkrila, da v divjini ni od 1000 do 1100 pand, kakor so prej menili, temveč jih je več kot 1590. Točnejše število, do katerega so prišli po določitvi področij, ki jih je bilo treba preiskati, je omogočila izboljšana tehnika, h kateri spada navigacijski sistem. Čeprav so rezultati za naravovarstvenike razveseljujoči, pa pri Svetovnem centru za ohranitev narave v Cambridgeu v Angliji opozarjajo, da je glavni vir hrane orjaškega pande, bambus, zaradi krčenja gozdov močno ogrožen. Bambus je na naglo izginjanje gozdov toliko bolj občutljiv zato, ker »posamezne rastline vseh [bambusnih] vrst cvetijo sočasno vsakih 20 do 100 let in nato odmrejo«, poroča londonski The Guardian.

Pazljivo s sredstvi proti komarjem

Po poročilu indijske revije Down to Earth sta dve raziskavi pokazali, da so lahko tleče spirale proti komarjem, ki so med najbolj razširjenimi sredstvi proti mrčesu v Aziji, škodljive, še posebej za otroke. Prvi razlog je ta, da so uporabniki teh tlečih spiral glede na to, kar pravijo znanstveniki s kalifornijske univerze, izpostavljeni močnim rakotvornim snovem, nevarnim za pljuča. Mnoge družine v državah v razvoju te spirale uporabljajo znotraj svojih majhnih hiš. »Poleg tega imajo tedaj, ko spijo, okna zaprta,« dodajajo raziskovalci. V drugi raziskavi, ki so jo opravili znanstveniki iz Malezije in Združenih držav, pa so ugotovili, da ena spirala v osmih urah tlenja »izpusti v zrak toliko delcev kakor od 75 do 137 cigaret«. Strokovnjaki priporočajo, naj namesto takšnih spiral uporabljajo proizvode na rastlinski bazi, na primer iz drevesa azadirahta. »Niso le učinkoviti in neškodljivi, temveč tudi cenovno ugodnejši,« piše v poročilu.

Nižja merila za ocenjevanje filmov

»V današnjih filmih je povprečno precej več nasilja, spolnosti in psovanja kakor v filmih, ki so bili enako ocenjeni pred enim desetletjem.« Do tega sklepa so prišli raziskovalci s Harvardske šole za javno zdravje v Združenih državah, ko so preučili ocene filmov, zajete na sistemih ocenjevanja, ki so v nekaterih deželah običajni. Primerjali so razmerje med tem, kako so bili ocenjeni filmi, ki so bili izdani med letoma 1992 in 2003, ter tem, kakšna je njihova vsebina. Rezultati nakazujejo, da so se merila pri ocenjevanju, za katero starostno skupino naj bi bil film primeren, močno znižala. Raziskovalci so sklenili, da »morajo starši spoznati, da so sami odgovorni za to, da izberejo filme skupaj z otroki in zanje, ter se z njimi pogovorijo o sporočilih filmov, da bi tako preprečili vsakršne morebitne škodljive posledice in okrepili vsak morebiten dober vpliv.«