»Taki, ki jim pravijo ‚bogovi‘«
»Taki, ki jim pravijo ‚bogovi‘«
KO JE apostol Pavel v Listri ozdravil hromega moža, so ljudje vpili: »Bogova sta se učlovečila in prišla dol k nam!« Pavla so klicali Hermes, njegovega sodelavca Barnaba pa Zevs. (Apostolska dela 14:8–14) V Efezu je srebrar Demetrij svaril, da bi se, če bo Pavlu dovoljeno še naprej oznanjevati, utegnil ‚tempelj velike boginje Artemide šteti za nič‘. (Apostolska dela 19:24–28)
V prvem stoletju so ljudje – podobno kot mnogi danes – častili ‚take, ki jim pravijo »bogovi«, bodisi v nebesih bodisi na zemlji‘. Pavel je dejansko rekel: »Res je mnogo ‚bogov‘ in mnogo ‚gospodov‘.« Pojasnil pa je tudi: »Za nas [je] v resnici en Bog« in »en Gospod, Jezus Kristus«. (1. Korinčanom 8:5, 6)
Ali so za Jezusa tudi rekli, da je Bog?
Čeprav Jezus ni zase nikoli trdil, da je Bog, pa sta zanj kot Jehovovega postavljenega vladarja v Izaijevi prerokbi uporabljena naziva »Mogočni Bog« in »Knez miru«. V Izaijevi prerokbi še piše: »Pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bode konca.« (Izaija 9:6, 7) Zato bo Jezus kot »Knez« in sin Velikega kralja, Jehova, vladar nebeške vlade ‚Vsegamogočnega‘ Boga. (2. Mojzesova 6:3)
Vendar bi se morda vprašali: ‚V kakšnem smislu je Jezus »Mogočni Bog« in ali ni apostol Janez rekel, da je Jezus sam Bog?‘ V Slovenskem standardnem prevodu Biblije v Janezovem evangeliju 1:1 piše: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« Nekateri trdijo, da to pomeni, da je »Beseda«, ki se je rodila na zemlji kot otrok Jezus, sama Vsemogočni Bog. Ali je to res?
Če bi to vrstico razlagali v smislu, da je sam Jezus bil Vsemogočni Bog, bi to bilo v nasprotju s prejšnjim delom stavka, »Beseda je bila pri Bogu« (poudarili mi). Če je nekdo »pri« nekom drugem, tadva ne moreta biti ista oseba. Številni biblijski prevodi tako delajo razliko, s čimer jasno nakažejo, da Beseda ni bila Vsemogočni Bog. Na primer v nekaterih drugih prevodih je napisano »bog je bila Beseda« oziroma »Beseda je bila božanska«. * Tudi v Slovenskem standardnem prevodu je v podčrtni opombi omenjeno, da Bog v tem stavku pomeni, da je bila Beseda božanska oziroma Božje narave.
V Bibliji so stavki, ki so v grškem jeziku sestavljeni podobno kot Janezov evangelij 1:1 in uporabljajo izraz »bog«. Tako denimo pravi, da so množice o Herodu Agripu I. zavpile: »To govori bog!« In ko je Pavel preživel ugriz strupene kače, so ljudje rekli, »da je bog«. (Apostolska dela 12:22, Janko Moder, poudarili mi; 28:3–6.) Govoriti o Besedi kot ‚bogu‘, in ne kot Bogu, je v skladu tako z grško slovnico kakor z biblijskim naukom. * (Janez 1:1)
Razmislite, kako je Janez v prvem poglavju svojega evangelija opisal »Besedo«. »Beseda je postala meso in se naselila med nami,« je napisal. »Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin [ne kot Bog].« Torej je »Beseda«, ki je postala meso, živela na zemlji kot človek Jezus in ljudje so jo videli. Zato ni mogoče, da bi bila Vsemogočni Bog, saj je Janez dejal: »Boga ni nikoli nihče videl.« (Janez 1:14, 18, SSP, poudarili mi.)
Morda bi se vprašali: ‚Zakaj pa je potem Tomaž, ko je videl obujenega Jezusa, vzkliknil »Moj Gospod in moj Bog!«?‘ Kot smo že omenili, je Jezus bog v tem smislu, da je božanski, ne pa, da je Oče. Jezus je maloprej Mariji Magdaleni rekel: »Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu ter k svojemu Bogu in vašemu Bogu.« Ne pozabite tudi, zakaj je Janez napisal svoj evangelij. Tri vrstice po zapisu o Tomažu je Janez pojasnil, da je vse to napisal, zato da bi ljudje »verjeli, da je Jezus res Kristus, Božji Sin« – ne pa, da je Bog. (Janez 20:17, 28, 31)
Kdo je »bog tega sveta«?
Jasno je, da obstaja veliko bogov. Nekateri, kot vidimo, so v Bibliji poimenovani. Ne glede na to so ljudje, ki so pred davnimi časi videli Jehovovo moč, vzkliknili: »Jehova je pravi Bog! Jehova je pravi Bog!« (1. kraljev 18:39, NW) Toda obstaja še neki drug bog, ki ima prav tako moč. V Bibliji piše: »Če pa je naš evangelij kljub temu zakrit, je zakrit [. . .] za nevernike, ki jim je bog tega sveta zaslepil misli.« (2. Korinčanom 4:3, 4, SSP)
Jezus je na večer pred svojo smrtjo učence trikrat posvaril pred tem bogom, ki ga je imenoval »vladar tega sveta«. Dejal je, da bo ta mogočni vladar oziroma bog »vržen ven«. (Janez 12:31; 14:30; 16:11) Kdo je ta bog in kaj je svet, nad katerim ima oblast?
To ni nihče drug kot uporni angel Satan Hudič. Kako to vemo? V Bibliji je pojasnjeno, da je Satan Jezusu takrat, ko ga je skušal, pokazal »vsa kraljestva sveta in njihovo slavo, in mu rekel: ‚Vse to ti bom dal, če padeš predme in me počastiš.‘« (Matej 4:8, 9) Če bi Satan ponujal nekaj, česar nima, to sploh ne bi bila skušnjava. Prav kakor je napisal apostol Janez: »Ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega.« (1. Janezovo 5:19)
Spomnite se, da je Jezus obljubil: »Vladar tega sveta [bo] vržen ven.« (Janez 12:31) Pravzaprav bo ta svet, oziroma stvarnost, skupaj s svojim vladarjem odstranjen, kot je napovedal apostol Janez z besedami: »Svet mineva.« Toda Janez je še dodal: »Kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Janezovo 2:17) Preglejmo sedaj veličastne namene edinega pravega Boga in kako so nam lahko v korist.
[Podčrtni opombi]
^ odst. 7 Glej The Emphatic Diaglott, medvrstični prevod Benjamina Wilsona; The Bible—An American Translation, J.M.P. Smitha in E. J. Goodspeeda.
^ odst. 8 V slovenskem jeziku zapisujemo bog z malo začetnico, kadar mislimo na občo rabo te besede. Z veliko pa, kadar se beseda nanaša na Vsemogočnega Boga Jehova. Za več informacij o tem glej Dodatek 3 v Krščanskih grških spisih – prevod novi svet na straneh 1277–78.
[Slika na strani 8]
Ljudje iz Listre so Pavla in Barnaba imenovali bogova
[Slika na strani 9]
Jezus je Mariji Magdaleni rekel: ‚Odhajam gor k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‘