Od scenarija do platna
Od scenarija do platna
V ZADNJIH nekaj desetletjih je Hollywood postal donosen vir komercialno izredno uspešnih filmov. To vpliva na ves svet, saj mnogi ameriški filmi pridejo v druge države v samo nekaj tednih, ali včasih nekaj dneh, po premieri v Ameriki. Nekatere filme pričnejo predvajati na isti dan po vsem svetu. »Mednarodno tržišče raste in je zelo živahno, zato pri ustvarjanju filmov gledamo na to kot na priložnost svetovnega obsega,« pravi Dan Fellman, predsednik filmskega distributerja Warner Brothers Pictures za ameriški trg. Še posebej danes dogajanje v Hollywoodu vpliva na zabavno industrijo po svetu. *
Vendar ustvarjanje dobička s filmi ni tako preprosto, kot je morda videti. Mnogi filmi morajo zaslužiti več kot 100 milijonov dolarjev, da bi se pokrilo vsaj stroške produkcije in trženja. Uspeh pa je povsem odvisen od nepredvidljivega občinstva. »Nikoli ne moreš vedeti, kaj se bo občinstvu v določenem trenutku zdelo vznemirljivo ali senzacionalno privlačno,« pravi David Cook, profesor filmskih študij na univerzi Emory. Kako potem ustvarjalci filmov povečajo možnosti za uspeh? Da bi odgovorili na to, moramo najprej razumeti nekaj osnov o nastajanju filmov. *
Predprodukcija – priprava na snemanje
Predprodukcija je pogosto najdaljša in hkrati najpomembnejša faza v procesu filmskega ustvarjanja. Priprava
je kakor pri vsakem drugem velikem projektu tudi tukaj ključna. Filmski ustvarjalci upajo, da bo vsak v predprodukciji porabljen dolar prihranil veliko več denarja med snemanjem.Ustvarjanje filma se prične z zamislijo za zgodbo, ki je lahko izmišljena ali pa temelji na dogodkih iz resničnega življenja. Pisec zgodbo napiše v obliki scenarija. Preden je scenarij končan, se ga lahko kar nekajkrat popravi. Končni izdelek se imenuje snemalna knjiga. V njej so dialogi, kratki opisi dogajanja, pa tudi tehnična navodila, kot so denimo snemalni koti in prehodi med prizori.
Scenarij ponudijo producentu v odkup, čeprav je šele v začetni fazi. * Kakšen scenarij pa bi zanimal producenta? Ciljno občinstvo tipičnega poletnega filma so najstniki in mladi odrasli – »popcorn gledalci«, kot jih imenuje neki filmski kritik. Zato producenta morda pritegne zgodba, ki je privlačna mladim.
Še raje ima scenarij, ki pritegne ljudi vseh starostnih skupin. Denimo film o superjunaku iz stripa bo prav gotovo pritegnil mlajše otroke, ki poznajo ta lik. In brez dvoma si bodo film skupaj z otroki ogledali tudi starši. Kako pa filmski ustvarjalci pritegnejo najstnike in mlajše odrasle? Bistvena je »drzna vsebina«, piše Liza Mundy v The Washington Post Magazine. Če se filmu doda še prostaško govorjenje, zelo nasilne prizore in znaten odmerek spolnosti, potem ima »kar najboljše možnosti za finančni uspeh, tako da nobena skupina ni izvzeta«.
Če producent meni, da je scenarij obetaven, ga bo morda kupil in skušal skleniti pogodbo z uglednim režiserjem in slavnim igralcem ali igralko. Znan režiser in velika filmska zvezda bosta pritegnila ljudi v kinodvorane. Vendar že v tej začetni fazi lahko znana imena pritegnejo vlagatelje, ki so potrebni za financiranje filma.
Še en del predprodukcije je izdelava zgodborisa. To je serija skic, ki prikazujejo različne sekvence filma, še posebej tiste, v katerih se kaj dogaja. Zgodboris, ki je direktorju fotografije kot delovni načrt, med snemanjem prihrani veliko časa. Frank Darabont, režiser in scenarist, pravi: »Nič hujšega ni od tega, da postopaš po prizorišču in zapravljaš snemalni dan, medtem ko skušaš ugotoviti, kam postaviti kamero.«
Med predprodukcijo je treba urediti še mnoge druge reči. Denimo, na katerih lokacijah bo potekalo snemanje? Ali bo treba potovati? Kako zgraditi in oblikovati notranja prizorišča? Ali bodo potrebni kostumi? Kdo bo skrbel za osvetlitev, masko in pričesko? Kaj pa zvok, posebni učinki in delo kaskaderjev? To so samo nekatera od mnogih področij ustvarjanja filmov, ki jih je treba urediti še pred pričetkom snemanja. Oglejte si odjavno špico visokoproračunskega filma in videli boste, da je pri njegovem
nastajanju sodelovalo stotine ljudi! »Za celovečerni film je potrebno celo mesto ljudi,« pravi neki tehnik, ki je delal na številnih filmskih prizoriščih.Produkcija – snemanje filma
Snemanje filma je lahko dolgotrajno, utrudljivo in drago. Samo ena zapravljena minuta lahko stane tisoče dolarjev. Včasih je treba igralce, filmsko ekipo in opremo odpeljati na kakšen oddaljen del sveta. Vendar ne glede na to, kje poteka snemanje, vsak snemalni dan požre precejšen del proračuna.
Med prvimi, ki pridejo na prizorišče, so ekipa za osvetlitev, frizerji in maskerji. Vsak dan snemanja je morda treba več ur pripravljati filmske zvezde za nastop pred kamero. Nato se prične dolg snemalni dan.
Režiser pozorno nadzoruje snemanje vsakega prizora. Celo sorazmerno preprost prizor se morda snema ves dan. Večino prizorov snemajo z eno samo kamero, zato je treba prizore odigrati znova in znova, da jih kamera posname iz vseh snemalnih kotov. Poleg tega je kadre morda treba ponavljati, da bi bila izvedba kar najboljša ali da se popravi kakšen tehnični problem. Pri večjih scenah je potrebnih 50 ali več ponovitev! Kasneje – običajno na koncu vsakega snemalnega dne – režiser pregleda, kar so posneli, in se odloči, kaj shraniti. Snemanje filma lahko v celoti traja več tednov ali celo mesecev.
Postprodukcija – sestavljanje koščkov
Med postprodukcijo posnetke zmontirajo v povezano celoto. Najprej zvočne posnetke sinhronizirajo s filmom. Nato montažer poveže nezmontirane posnetke in jih uredi v prvo verzijo filma, ki se imenuje groba montaža.
V tej fazi dodajo tudi zvočne in vizualne učinke. Posebne učinke – najbolj zapletene elemente filmskega ustvarjanja – včasih naredijo z računalniško grafiko. Rezultati so lahko spektakularni in zelo realistični.
V postprodukciji film opremijo tudi z glasbo, ki ima v sodobnih filmih pomembnejšo vlogo. »Filmska industrija sedaj zahteva več avtorske glasbe kot kdaj prej – ne le dvajset minut ali nekaj taktov za najbolj dramatične trenutke, ampak pogosto več kot uro glasbe,« piše Edwin Black na spletni strani Film Score Monthly.
Včasih sveže zmontiran film pokažejo testnemu občinstvu, morda režiserjevim prijateljem ali kolegom, ki niso sodelovali pri filmu. Režiser se odvisno od njihovega odziva odloči, ali bodo prizore posneli še enkrat ali pa izrezali. Zgodilo se je že, da so zaradi slabega odziva testnega občinstva spremenili celoten konec filma.
Nazadnje je film končan in pripravljen za predvajanje. Šele sedaj postane jasno, ali bo uspešnica ali polomija – ali pa bo nekaj vmes. Toda na kocki ni samo dobiček. Niz neuspelih filmov lahko uniči igralčeve možnosti za delo, pa tudi režiserjev ugled. »Precej mojih kolegov je po nekaj polomijah odnehalo,« pravi režiser John Boorman, ko se spominja svojih filmskih začetkov. »Kruta resničnost filmskega posla je, da si kmalu brez službe, če svojim gospodarjem ne ustvarjaš dobička.«
Seveda ljudje, ko stojijo pred potujočim napisom nad vhodom v kinodvorano, povečini ne razmišljajo o zaposlitvi filmskih ustvarjalcev. Bolj verjetno je, da jih zanima predvsem to: ‚Ali mi bo ta film všeč? Ali je vredno kupiti vstopnico? Ali se mi bo zdel šokanten oziroma žaljiv? Ali je primeren za moje otroke?‘ Kako lahko odgovorite na takšna vprašanja, ko se odločate, kateri film si boste ogledali?
[Podčrtne opombe]
^ odst. 2 Po besedah Anite Elberse, profesorice na Harvardski poslovni šoli, »gledanost filma v Ameriki še vedno pomembno vpliva na to, kako uspešen bo drugje po svetu, čeprav so danes dohodki od prodaje vstopnic v tujini pogosto višji od dohodkov v Ameriki«.
^ odst. 3 Podrobnosti se od filma do filma morda razlikujejo, zato je to, kar je predstavljeno tukaj, le en mogoč pristop.
^ odst. 7 Včasih producentu ponudijo osnutek zgodbe, ne pa scenarija. Če ga zgodba zanima, lahko odkupi pravice in dá napisati scenarij.
[Poudarjeno besedilo na strani 6]
»Nikoli ne moreš vedeti, kaj se bo občinstvu v določenem trenutku zdelo vznemirljivo ali senzacionalno privlačno.« (David Cook, profesor filmskih študij)
[Okvir/sliki na straneh 6, 7]
TRŽENJE FILMSKE USPEŠNICE
Film je končan. Pripravljen je, da si ga ogleda milijone ljudi. Ali bo uspešnica? Razmislite o nekaj načinih, s katerimi filmski ustvarjalci poskušajo prodati svoj proizvod in ga spremeniti v uspešnico.
▪ BUZZ: Eden najučinkovitejših načinov, kako vzbuditi pričakovanje za nov film, je reklama od ust do ust – oziroma buzz, kot to imenujejo strokovnjaki za trženje. Včasih s tem pričnejo že nekaj mesecev prej, preden je film nared. Morda objavijo, da prihaja v kinodvorane nadaljevanje prejšnje filmske uspešnice. Ali bodo sodelovali isti zvezdniki? Ali bo enako dober (oziroma slab), kot je bil prvi film?
Včasih se buzz širi zaradi kakega spornega elementa v filmu – morda gre za prikazovanje spolnosti, ki je neobičajno nazorno za film, namenjen splošnemu občinstvu. Ali je prizor res tako žaljiv? Ali je film presegel vse meje? Filmskim ustvarjalcem koristi brezplačno oglaševanje, ko ljudje javno razpravljajo o nasprotujočih si mnenjih. Žgoče polemike so včasih skoraj neizpodbitno zagotovilo, da bo na premieri veliko ljudi.
▪ MEDIJI: Med bolj tradicionalne oblike oglaševanja spadajo veliki plakati, časopisni oglasi, televizijske reklame, filmski napovedniki in intervjuji, v katerih igralci predstavljajo svoj najnovejši film. Danes je glavno orodje za oglaševanje filmov internet. »Če ne bi Doroteja [iz Čarovnika iz Oza] udarila skupaj s petami, ampak kliknila na miško,« piše filmski kritik Steve Persall, »bi se znašla v svetu neštetih filmskih spletnih strani, ki ponujajo trače o slavnih, najnovejše filmske napovednike, vstopnice in urnike predstav.«
▪ POSPEŠEVANJE PRODAJE: S promocijskimi izdelki se lahko pritegne veliko pozornost na nov film. Denimo temo filma, ki je bil posnet po zgodbi o junaku iz stripa, so predstavljali na skodelicah, nakitu, oblačilih, obeskih za ključe, urah, svetilkah, družabni igri ter še na marsičemu. »Običajno se 40 % trgovskega blaga s filmsko tematiko proda, preden film sploh pričnejo predvajati,« piše Joe Sisto v razvedrilni reviji Ameriške odvetniške zbornice.
▪ DOMAČI VIDEO: Film, ki ni doživel finančnega uspeha v kinodvoranah, lahko nadoknadi izgubo s prodajo na trgu domačega videa. Bruce Nash, ki vodi evidenco, koliko filmi zaslužijo, pravi, da »trgi domačega videa ustvarijo od 40 do 50 odstotkov dobička«.
▪ OCENE PRIMERNOSTI: Filmski ustvarjalci so se naučili, kako ocene primernosti uporabiti sebi v prid. Denimo, v film morda namensko vnesejo določen material, da bi dobil ostrejšo oceno in da bi bil videti, da ima več vsebine za odrasle. Po drugi strani pa lahko iz filma izrežejo ravno dovolj kadrov, da se ognejo oceni, da je primeren samo za odrasle, in ga lahko oglašujejo najstnikom. Ocena primerno za najstnike je »postala oglas: filmski studii z njimi namreč sporočajo najstnikom – in otrokom, ki si zelo želijo postati najstniki – da bo film res dober«, je napisala Liza Mundy v The Washington Post Magazine. Ocena ustvari nekakšno »napetost med generacijami«, piše Mundyjeva, »svari starše, medtem ko privablja otroka«.
[Slike na straneh 8, 9]
KAKO NASTAJAJO FILMI
SCENARIJ
ZGODBORISI
KOSTUMI
MASKA
SNEMANJE NA LOKACIJI
SNEMANJE POSEBNIH UČINKOV
SNEMANJE GLASBE
MIKSANJE
RAČUNALNIŠKO GENERIRANA ANIMACIJA
MONTAŽA