»Delodajalec številka ena na svetu«

Vsako leto več kot 600 milijonov ljudi potuje v druge države. Več sto milijonov jih potuje po svoji deželi, tako službeno kot za zabavo. Zaradi tega je turistična industrija – v katero spadajo tudi hoteli, letovišča, letalske družbe, turistične agencije in druga podjetja, ki oskrbujejo turiste z vsem potrebnim – opisana kot »delodajalec številka ena na svetu«.

TURIZEM po vsem svetu letno ustvari približno tri bilijone evrov dobička. Posamezni turisti nase morda ne gledajo kot na del svetovnega gibanja za mir, vendar Svetovna turistična organizacija pri Združenih narodih to industrijo tako opisuje. Leta 2004 je Francesco Frangialli, generalni sekretar organizacije, na predsedniški konferenci na Bližnjem vzhodu povedal: »Turizem in mir sta neločljiva. Vpliv turizma je tako močan, da lahko spremeni navidez nespremenljive razmere in povzroči spravo tam, kjer nihče ni menil, da je mogoča.«

Kje so začetki te vplivne industrije? Ima turizem res samo svetlo stran? In ali lahko s svojim vplivom zares prinese mir?

Zlata doba turizma

Semena sodobne turistične industrije na Zahodu so bila posejana predvsem v 19. stoletju. V Evropi in Združenih državah je z industrijsko revolucijo naraslo število ljudi srednjega sloja in tako jih je vse več imelo denar in čas za potovanje.

Poleg tega je lahko zaradi znatnega izboljšanja javnih prevoznih sredstev potovalo več ljudi. Močne lokomotive so vagone s potniki  vlekle iz enega večjega mesta v drugega, veliki parniki pa so potnike vozili z ene celine na drugo. Da bi se za vse več potnikov priskrbelo hrano in prenočišče, so v bližini železniških postaj in pristanišč zrasli veliki hoteli.

Leta 1841 je angleški podjetnik Thomas Cook v tem, da bi združil te elemente, videl velik potencial. On je bil prvi, ki je v počitniški paket združil prevoz, nastanitev in dejavnosti na željenih lokacijah. Britanski državnik William Gladstone je v 1860-ih dejal, da »je sistem, ki ga je ustanovil gospod Cook [. . .], ljudem vseh slojev omogočil, da so lažje potovali v druge države in se nekoliko pobliže seznanili z njimi ter tako nanje niso gledali s prezirom, ampak z naklonjenostjo«.

Razmah v 20. stoletju

Turizem je v prvi polovici 20. stoletja omogočal vedno večje poznavanje tujcev, žal pa to ni preprečilo izbruha dveh svetovnih vojn. Toda ti vojni turizma nista uničili. Povzročili sta družbene spremembe in tehnični napredek, zaradi česar se je ta industrija še bolj razmahnila.

Potovanje z letalom je postalo hitrejše in cenejše, križem celin se je zgradilo avtoceste in število motornih vozil je hitro naraščalo. Do srede 20. stoletja je Zahod sprejel počitnice in turistična potovanja kot del svoje kulture in oboje je bilo na voljo večini družbenih slojev. Poleg tega si je milijone gospodinjstev priskrbelo televizijski sprejemnik. Prikazi eksotičnih krajev so jih pričeli navduševati, kar je še spodbujalo željo po potovanju.

V zgodnjih 1960-ih letih je že 70 milijonov turistov vsako leto potovalo v druge dežele. Do srede 1990-ih je ta številka poskočila na več kot 500 milijonov! Po vsej zemeljski obli so zrasla letovišča, da bi se poskrbelo za tuje in domače turiste. To je zelo koristilo dejavnostim, ki niso neposredno povezane s turizmom, saj turisti zaužijejo veliko hrane in pijače ter porabijo denar za številne druge dobrine in storitve.

Danes je turizem pomembna gospodarska dejavnost v več kot 125 državah. Svetovna turistična organizacija pri Združenih narodih v poročilu za leto 2004 poudarja koristi turizma in pojasnjuje, da lahko turizem z ustanovitvijo majhnih in srednje velikih turističnih podjetij zmanjša revščino. Z odprtjem novih delovnih mest lahko dvigne »okoljsko, kulturno in družbeno ozaveščenost«.

Vendar se morda sprašujete: ‚Kako lahko turizem doseže kaj takšnega? In kako lahko koristi okolju?‘

Prodajanje narave, da bi se jo rešilo

Nekateri znanstveniki in ustvarjalci filmov so se v zgodnjih 1980-ih letih vedno bolj zanimali za ohranitev deževnih gozdov in koralnih grebenov, pa tudi za živali, ki so odvisne od teh habitatov. Zaradi poročil in dokumentarnih filmov o naravi, ki so jih ob tem pripravili, so si ljudje še bolj želeli obiskati ta naravna čudesa. Manjša podjetja, ki so nastala, da bi zadovoljila potrebam teh znanstvenikov in filmskih ustvarjalcev, so se razširila, da bi poskrbela za vedno več ekološko usmerjenih turistov.

 Ekoturizmu je priljubljenost hitro rasla in tako je ta panoga najhitreje rastoči del turistične industrije. Spodbujanje zanimanja za naravna čudesa se je izkazalo za zelo dobičkonosno. Novinarka Martha S. Honey je pojasnila: »Ekološki turizem je z menjavanjem deviz v precej državah postal največji zaslužkar, saj je celo presegel dobiček, ki ga prinašajo kostariške banane, tanzanijska in kenijska kava ter indijske tekstilije in nakit.«

Turizem je tako postal koristen finančni pobudnik za reševanje rastlin in živali. Honeyjeva je opazila, da »naj bi bil v Keniji zaradi dobička od turizma en lev vreden 5000 evrov na leto, čreda slonov pa 460.000 evrov«. Havajski koralni grebeni naj bi z ekološkim turizmom vsako leto ustvarili 270 milijonov evrov dobička!

Kaj pravzaprav je ekoturizem

V poročilu Programa Združenih narodov za okolje Ecotourism: Principles, Practices and Policies for Sustainability piše: »Mnogim potovalnim in turističnim podjetjem se zdi primerno, da v svoji literaturi uporabljajo izraz ‚ekoturizem‘, prav tako ga uporabljajo tudi vlade, da širijo zanimanje za svojo državo, nihče pa si ne prizadeva upoštevati najosnovnejših načel [ekoturizma].« Kako lahko ugotovite, ali je potovanje, o katerem razmišljate, res v skladu z načeli ekoturizma?

Megan Epler Wood, avtorica prej omenjenega poročila, pravi, da ima pravi ekoturizem naslednje značilnosti: Turist pred potovanjem v neko deželo dobi informacije o tamkajšnjem okolju in kulturi, pa tudi navodila o ustreznih oblačilih in vedenju; točne informacije glede geografskih, družbenih in političnih značilnostih dežele, ki naj bi jo obiskal, in o možnostih navezovanja stikov z domačini, vendar ne v trgovske namene; vse vstopnice v naravne rezervate mora plačati v celoti; na voljo ima nastanitve, s katerimi se ne uničuje ekosistema.

Kaj se je z ekoturizmom doseglo

Ekoturizem je pogosto več kot le organiziran ogled neke naravne znamenitosti. Definiran je kot »namensko potovanje v naravo, da bi se razumelo kulturo ljudi ter rastlinstvo in živalstvo, skrb za to, da se ne bi uničevala neokrnjenost ekosistema, obenem pa gre tudi za ustvarjanje ekonomskih možnosti, s katerimi obvarovanje naravnih virov koristi tudi domačinom«.

Ali je ekoturizem uresničil te visoke ideale? Martin Wikelski s Princetonske univerze pravi: »Ekoturizem je eden od vodilnih dejavnikov, ki ohranjajo Galapaške [otoke] neokrnjene.« V  Ruandi je uspešno spodbujanje k ekoturizmu prispevalo k ohranitvi populacije gorskih goril, saj domačinom omogoča dobiček, ki bi ga sicer imeli z nezakonitim lovom. V drugih afriških državah se rezervati za divjad vzdržujejo z denarjem, ki ga turisti porabijo ob obisku.

Po vsem svetu je ekoturizem pripomogel k okoljskim ter družbenim izboljšavam in nedvomno je turistična industrija prinesla mnoge finančne koristi. Toda ali ima ta industrija vedno samo pozitivno stran? Kakšni so prihodnji obeti za potovanja po svetu?

[Okvir/slika na strani 6]

Nasveti za mednarodne popotnike *

Preden odpotujete

1. Naredite seznam pomembnih podatkov – informacije iz potnega lista, številke kreditnih kartic in letalskih vozovnic ter podrobnosti glede potovalnih čekov. En izvod pustite doma, drugega pa imejte s seboj.

2. Preverite, ali imate veljaven potni list in vizo; opravite kakršno koli potrebno cepljenje.

3. Poskrbite za ustrezno zdravstveno zavarovanje, saj vas lahko nujno zdravljenje ali čezmorski prevoz stane tisoče evrov. Če imate zdravstvene težave, vzemite s seboj zdravnikov opis vaših bolezni in zdravil, ki jih jemljete. (Bodite pozorni: V nekatere države je prepovedano vzeti določena zdravila. Več informacij si priskrbite na najbližji ambasadi oziroma konzulatu države, ki jo imate namen obiskati.)

Ko potujete

1. S sabo vzemite le najnujnejše reči, ki jih ne boste pogrešali, če jih izgubite.

2. Potni list in druge vredne reči imejte ob telesu, ne pa v torbi ali vidnih žepih. Vseh dokumentov naj ne nosi samo en član družine.

3. Če denarnico nosite v žepu, jo ovijte z elastiko, da je žeparji ne bodo mogli tako zlahka izvleči iz žepa.

4. Vodite evidenco o plačilih s kreditno kartico in ne porabite več kot lahko. Če na kreditni kartici prekoračite limit, vas lahko za to v nekaterih državah zaprejo.

5. Bodite previdni pri fotografiranju vojaškega osebja ali stavb oziroma industrijskih poslopij, kot so pristanišča, železniški ali letališki objekti. V nekaterih državah na to gledajo kot na ogrožanje varnosti.

6. Ne dostavljajte paketov za ljudi, ki jih ne poznate dobro.

Ko kupujete spominke

1. Zapomnite si, da nekatere države ne dovolijo uvoza slonovine, želvovine, rastlin, krzna in drugih reči, pa tudi če gre za majhne spominke.

2. Bodite previdni pri kupovanju glazirane keramike, saj lahko takšni predmeti povzročijo zastrupitev s svincem, če niso pravilno narejeni.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 5]

Ekoturizem je hitro postal priljubljen