Zlata leta?

V SOWETU v Južnoafriški republiki je ledeno zimsko jutro, ura pa je pol sedmih. Evelyn mora vstati. * V njeni hiši, v kateri ni centralnega ogrevanja, je to prava muka.

Evelyn svoja artritična kolena mukoma na rahlo spravi čez rob postelje. Nato sedi in čaka. Postopoma bolečina v nogah popusti. Sedaj se pripravi in postavi na noge. Zastoka od bolečine. Roke upre v boke in počasi odšepa do kopalnice. Ta žalostni prizor nas spomni na pomenljivi poetični opis starega človeka, ki je zapisan v staroveški biblijski knjigi Propovednik. (Propovednik 12:5)

‚Kakšen dosežek!‘ reče Evelyn sama pri sebi. Ne le da je dočakala nov dan, v gibanje ji je tudi uspelo spraviti svoje razbolelo telo.

Vendar jo skrbi še nekaj drugega. »To, da mi bo ‚iztiril‘ um,« pravi Evelyn. Kdaj pa kdaj izgubi ključe, toda še vedno ima bister um. Takole pravi: »Molim, da ne bi izgubila razuma, kakor se to zgodi nekaterim ostarelim.«

Evelyn v svojih mladih letih ni nikoli razmišljala o starosti. Naenkrat pa je ugotovila, da so leta skoraj neopazno minila in sedaj jo njeno telo nenehno opominja, da je stara 74 let.

Nekateri, ki jim starostne tegobe bolj prizanašajo kakor Evelyn ter so bolj ali manj brez hujših bolezni in stresa, lahko brez pomislekov gledajo na jesen svojega življenja kot na zlata leta. ‚Stari in dni svojih siti [zadovoljni, NW]‘ podobno kakor očak Abraham morda doživijo ‚lepo starost‘. (1. Mojzesova 25:8) Drugi doživljajo ‚hude dneve‘ in lahko le rečejo: »Niso mi všeč!« (Propovednik 12:1) V neki raziskavi je veliko ljudi reklo, da pesimistično gledajo na upokojitev, zato so v reviji Newsweek predlagali, da bi starostna leta preimenovali v »mračna leta«.

Kako vi gledate na starost? S katerimi nevšečnostmi se spoprijemajo starejši? Ali je pešanje uma v starosti neogibno? Kaj se da storiti, da bi v starostnih letih ohranili duševni mir?

[Podčrtna opomba]