Zakaj verjamemo v Stvarnika

Mnogi strokovnjaki z različnih znanstvenih področij opažajo v naravi inteligentno načrtnost. Nelogično se jim zdi verjeti, da bi zapletena kompleksnost življenja na Zemlji nastala po naključju. Zato številni znanstveniki in raziskovalci verjamejo v Stvarnika.

Nekateri od njih so postali Jehovove priče. Prepričani so, da je snovno vesolje zasnoval in naredil biblijski Bog. Zakaj so prišli do takšnega sklepa? Nekatere smo povprašali o tem. Morda se vam bodo zdele njihove izjave zanimive. *

‚Nedoumljiva kompleksnost življenja‘

▪ WOLF-EKKEHARD LÖNNIG

KRATEK ŽIVLJENJEPIS: Zadnjih 28 let opravljam znanstvene raziskave v zvezi z genskimi mutacijami rastlin. Od tega že 21 let delam v kölnskem Inštitutu Maxa Plancka za raziskovanje gojenja rastlin. Poleg tega že skoraj trideset let služim kot starešina v krščanski občini Jehovovih prič.

Zaradi empiričnega raziskovanja genetike in preučevanja bioloških tem, kot sta fiziologija in morfologija, se srečujem z izredno in pogosto nedoumljivo kompleksnostjo življenja. Preučevanje takšnih tem me je le še bolj prepričalo, da mora za nastankom življenja, tudi njegovih najosnovnejših oblik, stati inteligenca.

Znanstveniki se dobro zavedajo kompleksnosti življenjskih oblik. Toda ta izjemna dejstva običajno predstavljajo v strogo evolucionističnih kontekstih. Jaz pa menim, da dokazi proti biblijski stvarjenjski pripovedi ne morejo obstati, če jih vzamemo pod znanstveni drobnogled. Takšne dokaze preiskujem že desetletja. In to obsežno, natančno preučevanje življenjskih oblik ter opazovanje tega, kako so zakoni, ki veljajo v vesolju, do popolnosti naravnani tako, da lahko življenje na Zemlji obstaja, me spodbuja, da verjamem v Stvarnika.

»Vse, kar opazujem, ima vzrok«

▪ BYRON LEON MEADOWS

KRATEK ŽIVLJENJEPIS: Živim v Združenih državah in delam v Državni upravi za aeronavtiko in vesolje (NASA), moje področje pa je laserska fizika. Trenutno se ukvarjam z razvijanjem tehnike, s katero bi lažje nadzorovali globalno podnebje, vreme in druge planetarne pojave. Sem starešina v občini Jehovovih prič v Kilmarnocku v Virginiji.

Pri svojem raziskovanju imam pogosto opravka s fizikalnimi načeli. Prizadevam si razumeti, kako in zakaj se določene stvari dogajajo. Med raziskavami odkrivam jasne dokaze, da vse, kar opazujem, ima vzrok. Menim, da je z znanstvenega vidika razumno sprejeti, da je pravzrok vsega v naravi pravzaprav Bog. Naravni zakoni so tako zanesljivi, da enostavno moram verjeti, da jih je vpeljal neki Organizator, Stvarnik.

 Zakaj potem toliko znanstvenikov, če je takšen sklep tako očiten, verjame v evolucijo? Ali se morda evolucionisti svojih dokazov lotevajo z vnaprej izoblikovanim mnenjem? Med znanstveniki to ni nekaj neobičajnega. Toda opazovanje, pa naj je še tako prepričljivo, ne privede vedno do pravega sklepa. Na primer, človek, ki se ukvarja z lasersko fiziko, bi lahko vztrajal, da je svetloba valovanje, podobno zvočnemu valovanju, zato ker se svetloba pogosto obnaša kot valovanje. Vendar njegov sklep ne bi bil popoln, ker dokazi kažejo tudi na to, da se svetloba obnaša kot skupina delcev, imenovanih fotoni. Podobno sklepanja tistih, ki vztrajajo, da je evolucija dejstvo, ne temeljijo na vseh dokazih. Poleg tega takšni ljudje dovolijo, da njihovo vnaprej izoblikovano mnenje vpliva na to, kako gledajo na dokaze.

Presenečen sem, da ljudje sprejemajo evolucijsko teorijo za dejstvo, ko pa tudi sami evolucionistični »strokovnjaki« niso soglasni glede tega, kako naj bi se vse skupaj zgodilo. Ali bi vi na primer sprejeli aritmetiko za dokazano dejstvo, če bi nekateri strokovnjaki govorili, da je 2 plus 2 enako 4, drugi strokovnjaki pa bi trdili, da je rezultat 3 ali pa mogoče 6? Če je naloga znanosti to, da sprejme le tisto, kar je mogoče dokazati, preizkusiti in reproducirati, potem teorija, da se je vse življenje razvilo iz skupnega prednika, ni znanstveno dejstvo.

»Nekaj ne more nastati iz niča«

▪ KENNETH LLOYD TANAKA

KRATEK ŽIVLJENJEPIS: Sem geolog in trenutno sem zaposlen pri Ameriškem geološkem uradu v Flagstaffu v Arizoni. Že skoraj trideset let sodelujem pri znanstvenih raziskavah na raznih področjih geologije, tudi na področju planetarne geologije. V priznanih znanstvenih revijah je bilo objavljenih že na desetine mojih raziskovalnih člankov in geoloških zemljevidov Marsa. Sem Jehovova priča in vsak mesec okoli 70 ur namenim spodbujanju ljudi k branju Biblije.

Učili so me, da je evolucija dejstvo, vendar enostavno nisem mogel sprejeti tega, da gromozanska energija, ki je potrebna za nastanek vesolja, ne bi izvirala od mogočnega Stvarnika. Nekaj ne more nastati iz niča. Poleg tega sem močan dokaz za obstoj Stvarnika našel kar v sami Bibliji. Ta knjiga navaja številne zglede znanstvenih dejstev z mojega strokovnega področja, na primer to, da je Zemlja kroglaste oblike in da visi »na ničemer«. (Job 26:7; Izaija 40:22) Ti dejstvi sta bili v Bibliji zapisani veliko prej, preden so ju ljudje dokazali z raziskavami.

Pomislite tudi na to, kako smo narejeni. Imamo sposobnost zaznavanja s čutili, zavedanja samega sebe, razumskega razmišljanja, komuniciranja in občutenja. Še zlasti lahko čutimo, cenimo in izkazujemo ljubezen. Evolucija ne more pojasniti, kako so te čudovite človeške lastnosti nastale.

Vprašajte se: ‚Kako zanesljivi in verodostojni so viri informacij, s katerimi evolucijo zagovarjajo?‘ Geološka zbirka je nepopolna, zapletena in begajoča. Evolucionisti skušajo z znanstveno metodologijo laboratorijsko dokazati predlagane evolucionistične postopke, vendar so pri tem neuspešni. In čeprav znanstveniki na splošno za pridobivanje podatkov posegajo po dobrih raziskovalnih tehnikah, jih pri interpretiranju svojih ugotovitev pogosto ženejo sebični motivi. Kadar si podatki nasprotujejo ali pa ne dajo želenih rezultatov, nekateri znanstveniki radi zagovarjajo svoje mnenje. Pri tem imata pomembno vlogo njihova kariera in občutek lastne pomembnosti.

Kot znanstvenik in preučevalec Biblije si prizadevam najti celovito resnico, ki se sklada z vsemi znanimi dejstvi in opažanji, da bi tako prišel do najtočnejšega razumevanja. Zame je najbolj smiselno verjeti v Stvarnika.

»Očitna načrtnost, vidna pri celici«

▪ PAULA KINCHELOE

KRATEK ŽIVLJENJEPIS: Kot raziskovalka na področju celične in molekularne biologije ter mikrobiologije imam že nekajletne izkušnje. Trenutno sem zaposlena na Univerzi Emory v Atlanti v Georgiji (ZDA). Sem tudi prostovoljna biblijska učiteljica v rusko govoreči skupnosti.

Pri študiju biologije sem se štiri leta posvetila samo celici in njenim sestavnim delom. Več ko sem se naučila o DNK, RNK, beljakovinah in metaboličnih poteh, bolj sem bila osupla nad s tem povezano kompleksnostjo, organiziranostjo in preciznostjo. In čeprav je name naredilo vtis to, koliko človek že ve o celici, me je še bolj presenetilo to, koliko je o njej šele treba spoznati. Očitna načrtnost, vidna pri celici, je eden od razlogov, zaradi katerih verjamem v Boga.

S preučevanjem Biblije sem ugotovila, da je vse ustvaril Bog Jehova. Prepričana sem, da on ni le inteligenten Načrtovalec, ampak tudi prijazen in ljubeč Oče, ki mu je mar zame. Biblija pojasnjuje, kaj je smisel življenja, in nas navdaja z upanjem na srečno prihodnost.

Mladi, ki jih v šoli poučujejo o evoluciji, morda niso prepričani, kaj naj bi verjeli. Zanje je to lahko begajoče obdobje. In če verjamejo v Boga, je to zanje preizkus vere. Vendar se lahko s tem preizkusom spoprimejo tako, da preiščejo mnoge osupljive reči v naravi, ki nas obkrožajo, ter še naprej spoznavajo Stvarnika in njegove lastnosti. Sama sem to storila in prišla do sklepa, da je biblijska stvarjenjska pripoved točna in da ni v nasprotju s pravo znanostjo.

‚Elegantna preprostost zakonov‘

▪ ENRIQUE HERNÁNDEZ LEMUS

KRATEK ŽIVLJENJEPIS: Sem polnočasni služabnik Jehovovih prič. Poleg tega sem teoretični fizik in delam na Mehiški državni univerzi. Trenutno se ukvarjam z iskanjem termodinamično sprejemljivega pojasnila za pojav, znan kot gravotermično sesutje, ki je povezan z razvojem zvezd. Ukvarjam pa se tudi s kompleksnostjo zaporedij DNK.

Življenje je preveč zapleteno, da bi lahko nastalo po naključju. Pomislite denimo na ogromno količino informacij, ki jih vsebuje molekula DNK. Matematična verjetnost, da bi en sam kromosom nastal po naključju, je manjša od 1 proti 9 bilijonov, kar je tako majhna verjetnost, da lahko imamo to za nekaj nemogočega. Mislim, da je nesmiselno verjeti, da bi lahko neinteligentne sile ustvarile že en samcat kromosom, kaj šele vso to izredno kompleksnost, ki je prisotna pri živih bitjih.

Ko poleg tega preučujem izredno zapleteno vedenje materije, vse od mikroskopske ravni pa do gibanja orjaških zvezdnih oblakov po vesolju, sem presunjen nad elegantno preprostostjo zakonov, ki vplivajo na njihovo gibanje. Zame ti zakoni niso zgolj delo velikega matematika, ampak so kakor podpis slavnega umetnika.

Ljudje so pogosto presenečeni, ko jim povem, da sem Jehovova priča. Včasih me vprašajo, kako je mogoče, da verjamem v Boga. Njihov odziv je razumljiv, saj večina religij svojih vernikov ne spodbuja, naj poiščejo dokaze za to, kar se učijo, ali da naj preiščejo svoje verovanje. Toda Biblija nas spodbuja, naj uporabljamo svojo »premišljenost«. (Pregovori 3:21) Vsi dokazi iz narave, ki govorijo v prid inteligentnemu načrtovanju, kakor tudi dokazi iz Biblije so me prepričali, da Bog ne le obstaja, ampak tudi posluša naše molitve.

[Podčrtna opomba]

[Navedba vira slike na strani 22]

Mars v ozadju: Courtesy USGS Astrogeology Research Program, http://astrogeology.usgs.gov