LE MALOKDO se želi poglabljati v spolno zlorabo otrok. Starši se zgrozijo že, ko samo pomislijo na to! Vendar je takšna zloraba v današnjem svetu strašljiva in neprijetna resničnost, posledice, ki jih občutijo otroci, pa utegnejo biti strašne. Ali je temu problemu vredno posvetiti pozornost? Pomislite, kaj bi bili pripravljeni narediti, da bi bil vaš otrok varen. To, da se poučite o neprijetnih dejstvih, povezanih z zlorabo, od vas gotovo ne terja veliko. Vendar pa lahko veliko prispeva k varnosti vašega otroka.

Ne dovolite, da bi vam kuga zlorabe, vzela pogum. Če nič drugega, ste v prednosti pred svojim otrokom – imate lastnosti in sposobnosti, za katere bo on potreboval več let, celo desetletij, da si jih bo pridobil. V letih, ki so minila, ste si pridobili zakladnico znanja, izkušenj in modrosti. Ključnega pomena je, da še naprej polnite to zakladnico ter iz nje črpate, da bi zaščitili svojega otroka. Razpravljali bomo o treh osnovnih korakih, ki jih vsak roditelj lahko naredi. Ti koraki so naslednji: 1) postanite otrokov najpomembnejši obrambni ščit v boju proti zlorabi, 2) svojega otroka poučujte o tej temi, primerno njegovim letom, in 3) otroka učite, kako se lahko sam zaščiti.

Glavna odgovornost, da se otroke zaščiti pred zlorabo, leži na starših, in ne na otrocih. Zato se morajo najprej poučiti starši in nato otroci. Če ste roditelj, obstaja nekaj reči, ki jih morate vedeti o zlorabi otrok. Vedeti morate, kakšni ljudje zlorabljajo otroke in kakšne so njihove taktike. Starši si nadlegovalce pogosto predstavljajo kot neznance, ki prežijo v temi in iščejo načine, da bi ugrabili in posilili otroke. Takšne pošasti prav gotovo obstajajo. Javna občila zelo pogosto poročajo o njih. Vendar je teh sorazmerno malo. V približno 90 odstotkih primerov spolne zlorabe je storilec nekdo, ki ga otrok že pozna in mu zaupa.

 Seveda vam ni všeč zamisel, da bi prijazen sosed, učitelj, zdravstveni delavec, trener ali sorodnik hlepel po vašem otroku. V resnici večina ljudi ni takšna. Ni treba, da pričnete sumničiti vse okoli sebe. Vendar pa lahko zaščitite svojega otroka tako, da se poučite o taktikah tipičnega nadlegovalca. (Glej  okvir na strani 6.)

Če njegove taktike poznate, ste kot roditelj lahko bolje pripravljeni, da kot najpomembnejši obrambni ščit ukrepate. Na primer, da nekdo, za katerega se zdi, da se bolj zanima za otroke kot za odrasle, izbere vašega otroka za to, da mu namenja posebno pozornost in mu daje darila. Ali pa se pogosto ponudi, da bi šla sama na kakšen izlet oziroma da bi ga med vašo odsotnostjo pazil. Če se kaj takega zgodi, kaj boste naredili? Ali naj bi sklenili, da je ta človek nadlegovalec? Ne. Ne sklepajte prehitro. Takšno vedenje je morda čisto nedolžno. Kljub temu pa ste lahko pozorni. V Bibliji piše: »Neizkušeni verjame vsaki besedi, ostroumni pa pazi na svoje korake.« (Pregovori 14:15, NW)

Zapomnite si, vsaka ponudba, ki je slišati predobra, da bi bila resnična, običajno takšna tudi je. Skrbno preverite vsakogar, ki se ponudi, da bi bil sam z vašim otrokom. Takšnemu posamezniku dajte vedeti, da boste po vsej verjetnosti vsake toliko časa prišli pogledat svojega otroka. Melissa in Brad, starša treh fantov, sta previdna, kar se tiče tega, da bi katerega od otrok pustila samega z odraslim. Ko je eden od sinov na domu imel učne ure glasbe, je Melissa inštruktorju povedala: »Vse dokler boste tukaj, bom večkrat prišla v sobo.« Takšna opreznost je morda videti skrajnostna, vendar sta ta starša raje sedaj previdna, kot pa da bi jima bilo kasneje žal.

Bodite del otrokovega življenja tako, da dejavno spremljate to, s čimer se ukvarja, kdo so njegovi prijatelji in kaj se učijo v šoli. Temeljito se pozanimajte o kakršnem koli izletu, ki ga vaš otrok načrtuje s prijatelji, ali ekskurziji, ki jo organizira šola. Neki strokovnjak za duševno zdravje, ki se je 33 let ukvarjal s  primeri spolne zlorabe, pravi, da je videl nešteto primerov, ki bi se jih dalo preprečiti že s tem, da bi bili starši opreznejši. Navaja besede nekega obsojenega nadlegovalca: »Starši nam praktično izročijo svoje otroke. [. . .] Vsekakor so mi vse skupaj olajšali.« Zapomnite si, večina nadlegovalcev ima rada lahke tarče. Otroci, s katerimi se starši veliko ukvarjajo, so zahtevna tarča.

Otrokov najpomembnejši obrambni ščit ste lahko še na en način – tako da ste dobri poslušalci. Otroci le redko naravnost povedo, da so bili zlorabljeni; preveč jih je sram in preveč jih skrbi, kako se bodo drugi odzvali. Zato skrbno poslušajte in bodite pozorni že na majhne znake. * Če vaš otrok reče nekaj, kar vas zaskrbi, mu mirno postavljajte vprašanja, da bo povedal še več. * Če noče, da bi ga znova pazila določena oseba, ga vprašajte, zakaj. Če reče, da se odrasli z njim igra čudne igre, ga vprašajte: »Kakšne igre? Kaj počne?« Če potoži, da ga je nekdo žgečkal, ga vprašajte: »Kje te je žgečkal?« Otrokove odgovore jemljite resno. Nadlegovalci radi rečejo otroku, da mu nihče ne bo verjel, in vse prepogosto je to res. Če je otrok bil zares zlorabljen, je to, da mu roditelj verjame in ga podpira, velik korak k okrevanju.

Na neki spletni strani, ki govori o zlorabi otrok, so navedene naslednje besede nekega obsojenega nadlegovalca: »Otrok, ki nič ne ve o spolnosti, zlahka postane moja naslednja žrtev.« Te grozljive besede so koristen opomin za starše. Otroke, ki nič ne vedo o spolnosti, nadlegovalci veliko lažje zapeljejo. V Bibliji piše, da nas lahko spoznanje in modrost rešita »človeka, ki govori izprijene stvari« (NW).  (Pregovori 2:10–12) Ali ne želite tega svojemu otroku? Potem ga vsekakor poučite o tej pomembni temi, kar je naslednji osnovni korak pri tem, da ga zaščitite.

Kako pa lahko to naredite? Veliko staršev je nekoliko v zadregi, ko gre za to, da bi se s svojimi otroki pogovarjali o spolnosti. Vašega otroka ta tema morda še bolj spravlja v zadrego in malo je verjetnosti, da bo sam pričel pogovor o tem. Zato vi prevzemite pobudo. Melissa pravi: »Pričela sva zgodaj, in sicer tako, da sva jih naučila, kako se imenujejo posamezni deli telesa. Uporabila sva prave izraze, ne otroških, da bi jim pokazala, da noben del njihovega telesa ni nekaj čudnega oziroma sramotnega.« Po takšnem pogovoru bo lažje spregovoriti o zlorabi. Mnogi starši svojim otrokom enostavno rečejo, da deli telesa, ki jih pokrivajo kopalke, niso za razkazovanje in da so nekaj posebnega.

Helena, ki smo jo omenili v prejšnjem članku, pravi: »S Simonom sva najinemu sinu povedala, da njegov penis ni za razkazovanje, da je samo njegov in da ni igrača. Nihče se ne sme igrati z njim – ne mamica, ne očka, celo zdravnik ne. Kadar ga peljeva k zdravniku, mu pojasnim, da bo on samo preveril, ali je vse v redu, in zato ga sme tam potipati.« Oba starša se vsake toliko tako pogovarjata s sinom in mu zagotavljata, da lahko vedno pride k njima in jima pove, če se ga je kdo dotikal neprimerno oziroma tako, da mu je bilo neprijetno. Strokovnjaki za vzgojo otrok in preprečevanje zlorab vsem staršem priporočajo, naj se podobno pogovarjajo s svojimi otroki.

Mnogim je pri poučevanju o tem v veliko pomoč knjiga Uči se od Velikega učitelja. * V 32. poglavju, ki ima naslov »Kako je bil Jezus obvarovan«, je neposredno, toda tolažilno sporočilo za otroke o nevarnostih zlorabe in o tem, kako pomembno se je zaščititi. »S to knjigo sva odlično podkrepila to, kar sva sama povedala otrokom,« pravi Melissa.

V današnjem svetu morajo otroci vedeti, da se nekateri ljudje želijo neprimerno dotikati otrok oziroma da želijo otroke navesti, da bi se tako dotikali njih. Ni potrebe, da bi bilo otroke zaradi teh opozoril strah oziroma da nikomur od odraslih ne bi več zaupali. »To je samo varnostno opozorilo,« pravi Helena. »In je le eno izmed mnogih – večina opozoril sploh ni povezana z zlorabo. In moj sin zaradi tega ni prav nič prestrašen.«

Svojega otroka bi morali tudi naučiti, da uravnovešeno gleda na ubogljivost. Naučiti otroka ubogljivosti je pomembno in zahtevno. (Kološanom 3:20) Vendar se lahko s tem poukom gre tudi predaleč. Otrok, ki ga starši učijo, da mora vedno ubogati vse odrasle, ne glede na okoliščine, je dovzeten za zlorabo. Nadlegovalci hitro opazijo preveč ubogljive otroke. Modri starši učijo svoje otroke, da je ubogljivost relativna. Za kristjane to ni tako zapleteno, kot se morda sliši. To enostavno pomeni, da otrokom rečete: »Če ti kdor koli reče, da moraš narediti nekaj, za kar Bog Jehova pravi, da je narobe, ti tega ni treba narediti. Celo očka ali mamica ti ne bi smela reči, da narediš nekaj, za kar Jehova pravi, da je narobe. In če te kdo nagovarja  na to, da bi naredil kaj napačnega, lahko to vedno poveš mamici ali očku.«

Nenazadnje povejte svojemu otroku, da mu nihče ne bi smel reči, naj kaj skriva pred vami. Poučite ga, da bi vam moral vedno povedati, če bi ga kdo prosil, naj neko skrivnost zadrži zase. Ne glede na to, kaj mu je naročeno – tudi če ga nadlegovalec z grožnjami ustrahuje ali pa je sam naredil kaj narobe – je vedno prav, da pride mamici ali očku povedat vse o tem. Takšna navodila ne bi smela prestrašiti vašega otroka. Lahko mu zagotovite, da večina ljudi takšnih reči nikoli ne bi naredila – ne bi se ga dotikali, kjer ne smejo, mu rekli, naj bo neposlušen Bogu oziroma naj skrivnost zadrži zase. Dajanje takšnih navodil je le previdnostni ukrep – podobno kot načrtovanje izhoda v sili za primer požara. Teh navodil verjetno ne bo treba nikoli uporabiti.

Tretji korak, o katerem bomo razpravljali, je, da svojega otroka naučite nekaj preprostih ukrepov, da se bo lahko zaščitil, če ga bo kdo želel izrabiti, kadar vas ni zraven. Metoda, ki se pogosto priporoča, je podobna igri. Starši sprašujejo »Kaj, če . . .?«, otrok pa odgovarja. Morda lahko rečete: »Kaj, če bi bili skupaj v veliki trgovini in bi naenkrat drug drugega izgubili izpred oči? Kako bi me našel?« Otrokov odgovor morda ne bo natanko tak, kot bi želeli, toda z nadaljnjimi vprašanji ga lahko vodite v pravo smer. Na primer: »Ali se lahko spomniš česar koli, kar bi bilo varneje narediti?«

Podobno lahko sprašujete otroka, kako bi se bilo najvarneje odzvati, če bi se ga kdo poskušal neprimerno dotikati. Če ga takšna vprašanja hitro prestrašijo, mu morda lahko poveste zgodbo o kakem drugem otroku. Denimo takole: »Deklica je skupaj s sorodnikom, ki ga ima rada. Potem pa se je on skuša dotakniti tam, kjer se je ne bi smel. Kaj misliš, kaj bi morala narediti, da bi se zaščitila?«

Kaj bi morali naučiti svojega otroka, da naredi v takšnih situacijah? Neki pisec je napisal: »Odločen ‚Ne!‘ oziroma ‚Nehaj!‘ ali pa ‚Pusti me pri miru!‘ neverjetno prestraši nadlegovalca oziroma nadlegovalko, da se umakne in premisli o svoji izbiri žrtve.« Pomagajte svojemu otroku na kratko odigrati to, da nadlegovalca glasno zavrne, hitro zbeži in vam pride povedat, kaj se je zgodilo. Tako se bo čutil dovolj samozavestnega, da to tudi naredi. Čeprav je videti, da otrok povsem razume takšen pouk, ga utegne v nekaj tednih oziroma mesecih zlahka pozabiti. Zato redno ponavljajte ta pouk.

Vsi, ki neposredno skrbijo za otroka, tudi moški – najsibo oče, očim oziroma kak drugi moški sorodnik – bi morali sodelovati v takšnih razpravah. Zakaj? Zato ker vsi, ki sodelujejo pri takšnem pouku, otroku s tem pravzaprav obljubijo, da ga ne bodo nikoli zlorabili. Na žalost se veliko spolnih zlorab zgodi prav znotraj družine. Naslednji članek bo razpravljal o tem, kako je lahko vaš dom varen pristan v tem svetu, v katerem je zlorabljanje zelo razširjeno.