Kdo je avtor Biblije?
Biblijsko gledišče
Kdo je avtor Biblije?
BIBLIJA odkrito pove, kdo jo je napisal. Uvodne besede posameznih delov te knjige se na primer glasijo »besede Nehemija«, »videnje Izaija« in »beseda GOSPODOVA [Jehovova, NW], ki je prišla Joelu«. (Nehemija 1:1; Izaija 1:1; oboje SSP; Joel 1:1) Nekatere zgodovinske knjige so znane kot dela Gada, Natana oziroma Samuela. (1. letopisov 29:29) Pri številnih psalmih lahko iz nadpisov izvemo, kdo jih je zložil. (Psalm 79, 88, 89, 90, 103 in 127)
Ker so bili za pisanje Biblije uporabljeni ljudje, skeptiki pravijo, da je ta knjiga zgolj plod človeške modrosti, podobno kot katera koli druga knjiga. Toda ali je takšno mnenje dobro utemeljeno?
Štirideset piscev, en avtor
Večina biblijskih piscev je priznala, da so pisali v imenu Jehova, edinega pravega Boga, in da jih je on pri pisanju vodil neposredno ali pa po angelskem predstavniku. (Zaharija 1:7, 9) Preroki, ki so pisali Hebrejske spise, so več kot 300-krat oznanili: »Tako pravi GOSPOD [Jehova, NW].« (Amos 1:3; Miha 2:3; Nahum 1:12) Številna njihova pisanja se pričnejo z besedami, podobnimi tem: »Beseda GOSPODOVA [Jehovova, NW], ki je prišla Ozeu.« (Ozea 1:1; Jona 1:1) Apostol Peter je o Božjih prerokih napisal, da so »govorili od Boga, kakor jih je vodil sveti duh«. (2. Petrovo 1:21)
Biblija je torej večdelna, toda skladna knjiga, ki je prišla izpod peresa mnogo mož, ki so priznavali, da za njihovim pisanjem stoji Bog. Če povemo drugače, Bog je uporabil ljudi, da so kot njegovi tajniki zapisali njegove misli. Kako je to naredil?
»Navdihnjeno od Boga«
»Vse Pismo je navdihnjeno od Boga,« je pojasnil apostol Pavel. (2. Timoteju 3:16) Grška beseda, ki jo prevajamo z »navdihnjeno od Boga«, dobesedno pomeni »od Boga vdahnjeno«. Bog je uporabil nevidno silo, da bi vplival na misli človeških piscev in jim tako posredoval svoje sporočilo. Toda v primeru Desetih zapovedi je besede na kamniti plošči vklesal Jehova sam. (2. Mojzesova 31:18) Včasih je Bog človeškim služabnikom svoje sporočilo narekoval neposredno. Tako v Drugi Mojzesovi knjigi 34:27 piše: »GOSPOD [Jehova, NW] reče Mojzesu: Napiši si te besede.«
V drugih primerih je Bog možem z videnji pokazal, kaj naj zapišejo. Zato je Ezekiel dejal: »Videl sem Božja videnja.« (Ezekiel 1:1, SSP) Podobno »je imel Daniel na svojem ležišču sanje in videnja svoje glave. Potem je popisal sanje.« (Daniel 7:1, SSP) Apostol Janez je zadnjo biblijsko knjigo, Razodetje, podobno dobil v videnjih. Napisal je: »Po navdihnjenju sem se znašel v Gospodovem dnevu. Za seboj sem zaslišal močan glas, podoben glasu trobente, ki mi je rekel: ‚To, kar vidiš, napiši v zvitek.‘« (Razodetje 1:10, 11)
Pridih človeškosti
Pisanje po Božjem navdihnjenju piscem ni vzelo njihove individualnosti. Pravzaprav so se morali pri pisanju Božjega sporočila osebno truditi. Na primer, pisec biblijske knjige Propovednik je dejal, da »je skušal najti privlačne besede in odkrito napisati resnične besede«. (Propovednik 12:10, SSP) Ezra je pri pisanju svojih zgodovinskih knjig pregledal najmanj 14 virov, med drugim »letopise kralja Davida« ter ‚knjigo kraljev Judovih in Izraelovih‘. (1. letopisov 27:24; 2. letopisov 16:11) Evangelist Luka je »vse [dogodke] od začetka natančno raziskal, da jih [je] v logičnem zaporedju« potem napisal. (Luka 1:3)
Nekatere biblijske knjige razkrivajo delčke piščeve osebnosti. Denimo, Matej Levi, ki je bil davkar, preden je postal Jezusov učenec, je posebno pozornost namenil številkam. On je edini evangelist, ki je zapisal, da je bila cena za izdajo Jezusa »trideset srebrnikov«. (Matej 27:3; Marko 2:14) Luka, ki je bil zdravnik, je točno zabeležil medicinske podrobnosti. Na primer, ko je opisoval stanje nekaterih, ki jih je Jezus ozdravil, je uporabil izraze, kot sta »huda vročica« in »ves gobav«. (Luka 4:38; 5:12; Kološanom 4:14) Jehova je torej pogosto pustil piscem, da so se izrazili s svojimi besedami in v svojem slogu, obenem pa je vodil njihove misli, tako da je bilo besedilo točno in je vsebovalo njegovo sporočilo. (Pregovori 16:9)
Končni izdelek
Mar ni osupljivo, da je približno 40 mož, ki so v obdobju 1600 let pisali v različnih deželah, ustvarilo knjigo, ki je v vseh pogledih povsem skladna in ves čas govori o eni čudoviti temi? (Glej »Kaj piše v Bibliji?« na strani 19.) Kaj takega bi bilo nemogoče, če ne bi vseh piscev vodil en Avtor.
Ali je bilo nujno, da je Jehova za zapisovanje svoje Besede uporabil ljudi? Ne. Toda v tem se vidi njegova modrost. Eden od razlogov, zakaj Biblija pritegne vsakršne ljudi, je neizpodbitno ta, da so njeni pisci prepričljivo izrazili cel spekter človeških čustev – tako so v primeru kralja Davida izraženi celo občutki krivde skesanega grešnika, ki prosi Boga za usmiljenje. (Psalm 51:2–4, 13, 17, nadpis)
Čeprav je Jehova za pisce uporabil ljudi, lahko njihovemu delu zaupamo enako, kot so prvi kristjani, ki Biblije niso sprejeli »kot človeško besedo, temveč kot takšno, kakršna v resnici je, kot Božjo besedo«. (1. Tesaloničanom 2:13)
ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?
▪ Kdo je avtor ‚vsega Pisma‘? (2. Timoteju 3:16)
▪ Katere metode je Bog Jehova uporabil, da je posredoval svoje misli? (2. Mojzesova 31:18; 34:27; Ezekiel 1:1, SSP; Daniel 7:1, SSP)
▪ Kako se v biblijskih knjigah vidi, kakšno osebnost so imeli navdihnjeni pisci in kaj jih je zanimalo? (Matej 27:3; Luka 4:38)