Most, ki ga postavijo vedno znova

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ BOLGARIJE

ČEZ reko Osăm se na severu osrednje Bolgarije razpenja pokrit most v Loveču. Podobno kakor ljudje, ki so ga uporabljali, ima ta veličastni objekt pestro zgodovino.

Eden od prvih, ki je opozoril nanj, je bil avstrijski geolog Ami Boué. Loveč je obiskal v prvi polovici 19. stoletja. Pisal je o »pokritem kamnitem mostu, olepšanem s trgovinicami«. Da, ta edinstveni most je bil del loveške prometne povezave med obema deloma mesta, na njem pa je bila tudi tržnica. Kot takšen je bil dediščina tamkajšnjih prebivalcev.

Most sprva ni bil zgrajen iz kamna, ampak iz lesa. Vendar so z leti njegovo konstrukcijo vedno znova poškodovale poplavne vode, zato so ga morali stalno popravljati. Nazadnje ga je leta 1872 narasla reka v celoti odnesla in tako meščanom odvzela to pomembno povezavo.

Obnova mostu je bila trd oreh. Zato so najeli znanega bolgarskega gradbenika, Kolja Fičeta, da bi zasnoval in zgradil nov, trdnejši most.

Inovativna oblika

Fičeto se je odločil, da bo ohranil prvotno zasnovo in oblikoval pokrit most s trgovinicami. Da bi podprl 84 metrov dolg in 10 metrov širok objekt, je dodal stebre eliptične oblike. Ti pet metrov visoki podporniki, ki so bili z ožjima deloma postavljeni v smeri rečnega toka, so imeli inovativno značilnost. Od sredine pa skoraj do vrha vsakega so segale odprtine, skozi katere so lahko tekle poplavne vode. Na vrh stebrov je Fičeto položil trdne hrastove tramove in deske. Ostali del mostne konstrukcije, tudi 64 trgovinic na obeh straneh mostu, je izdelal iz bukovega lesa. Iz istega materiala je naredil tudi streho in jo prekril s ploščami iz železne pločevine.

Še ena zanimiva značilnost mostu, ki ga je zasnoval Fičeto, je bila ta, da je za spajanje podpornih tramov raje uporabljal lesene kline in spoje kot železne povezovalne elemente in kovane žeblje. Cestni del mostu so naredili tako, da so leseni temelj prekrili s kamenjem in nato še s peskom. Čez dan je svetloba lahko skozi majhna stranska okna in odprtine na strehi prodrla v notranjost pokritega dela mostu, zvečer pa so svetile plinske svetilke. Od zasnove do izgradnje novega mostu so minila kaka tri leta [1].

Življenje na mostu

Kakšno je bilo življenje na mostu? Poglejte, kako ga je opisal neki očividec: »Prodajalce, mimoidoče in opazovalce je le redko zmotil avtomobil, konjska vprega ali otovorjen osel. Glasovi teh ljudi so se mešali s hrupom iz kleparskih delavnic [. . .] in vpitjem uličnih prodajalcev, ki so ponujali  svoje blago. Most je imel svoj notranji utrip. Številne živopisne trgovinice, ki so bile do zadnjega kotička napolnjene z volnenimi pleteninami, ogrlicami in različnim blagom, so trgovale v svojem ritmu in po ustaljeni navadi.«

Ljudje, ki so odšli na pokriti most, so se poleg nakupovanja lahko še zabavali, saj so mnogi lastniki trgovin tudi dobro muzicirali. Prej omenjeni očividec je poleg tega še dodal: »V brivnici je bilo pet ali šest brivcev, ki so bili še izvrstni glasbeniki in so povečini igrali na glasbila s strunami. Pogosto so našli kaj prostega časa in zaigrali, stranke pa so z veseljem počakale, da so odigrali.« Po prvi svetovni vojni je nekaj brivcev ustanovilo tako imenovani Brivski orkester.

Nesreča ne počiva

Pol stoletja je Fičetov pokriti most kljuboval poplavam, vojnam in drugim nesrečam. Toda v noči z 2. na 3. avgust 1925 so veliki plameni razsvetlili nebo nad Lovečem – slikoviti mestni most je zajel ogenj in ga spremenil v prah in pepel. Kako je do tega prišlo? Še danes ni nihče povsem prepričan, ali je bil požar posledica malomarnosti ali pa je bil podtaknjen. Kakor koli že, Loveč je bil zopet brez mostu, ki bi povezoval oba dela mesta.

Leta 1931 so zgradili nov pokriti most skupaj s trgovinicami in z delavnicami ob cesti [2]. Vendar je novi graditelj namesto lesa in kamna uporabil železo in beton. Celotna zasnova mostu se je bistveno razlikovala od Fičetove. Streha je bila steklena, osrednji del mostu pa je bil brez zunanjih sten. V letih 1981/82 so most prenovili skladno s prvotno zasnovo Kolja Fičeta [3].

Pokriti most v Loveču je simbol mesta in tehnični dosežek spretnega graditelja. Danes se meščani in obiskovalci še naprej zanimajo za most, ko se po njem sprehajajo mimo vrste trgovinic.

[Zemljevid na strani 22]

(Lega besedila – glej publikacijo)

BOLGARIJA

SOFIJA

Loveč

[Navedba vira slike na strani 23]

Slika 2: From the book Lovech and the Area of Lovech