V deželi termalnih kopališč

PRED dobrimi 2000 leti so Kelti zgradili naselbino v bližini več mineralnih vrelcev in jo poimenovali Ak-Ink, kar pomeni »vode na pretek«. Danes je Ak-Ink znan kot Budimpešta, glavno mesto Madžarske in eno najstarejših mest v Evropi. Prvotni naseljenci so se radi kdaj pa kdaj podali k toplim izvirom, v katerih so se osvežili in si lajšali bolečine.

V prvem stoletju n. št. so v tem delu Evrope zavladali Rimljani. Naselbino so razširili in zgradili vojaško postojanko, ki so jo imenovali Aquincum. Ime naj bi izviralo iz keltske besede za vodo ali pa iz latinskega izraza aqua quinque, ki pomeni »pet voda«. Zgradili so akvadukte, zasebna in javna kopališča ter napeljali kanalizacijo. V Budimpešti so torej kopališča že dolgo znana.

Stoletja zatem, ko je rimski imperij propadel, so terme znova postale priljubljene. V 15. stoletju so takratni pisci hvalili termalna kopališča blizu ogrske prestolnice in tako oživili zanimanje ljudi za to mesto. Pravijo, da je kralj Matija Korvin, ki je na Ogrskem vladal od leta 1458 do 1490, s pokritim prehodom povezal svoje najljubše kopališče Rácz z gradom, v katerem je živel. Tako se je lahko odpravil tja v kakršnem koli vremenu.

V 16. in 17. stoletju so večino Ogrske, tudi glavno mesto, zasedli Turki. Zgradili so kopališča s parnimi kopelmi in kopelmi z vročo vodo. Ene in druge imajo pomembno vlogo pri islamskem obrednem umivanju, so pa tudi nepogrešljiv sestavni del družabnega življenja Turkov. Sijajna turška kopališča so bila s kupolo pokriti bazeni, v katere so iz vseh smeri vodile stopnice. Voda je segala približno do ramen. Bazene so obkrožale kopalne kadi in počivalnice. Kopanje je bilo izmenično, enkrat samo za moške in drugič samo za ženske. Nekatera od teh kopališč so odprta še danes.

 V nekem potopisu iz leta 1673 so kopališča na področju sedanje Budimpešte opisana kot ena od najboljših v Evropi zaradi »izdatnih termalnih izvirov, zdravilne moči vode ter velikosti in lepote samih zgradb«. V 19. stoletju je postajala vse bolj priljubljena finska parna kopel oziroma savna. Sčasoma so ponudbo kopališč v Budimpešti obogatili s savnami, parnimi sobami in z bazeni s hladno vodo.

Geološke značilnosti tega področja

V Budimpešti iz 123 vročih vrelcev in 400 slatin dnevno privre okoli 70 milijonov litrov vode. Od kod toliko vode? Odgovor se skriva v geoloških značilnostih tega področja.

Donava, ki teče skozi Budimpešto, ločuje mesto na dva dela: gričevnati Budim je na njenem zahodnem bregu, ravnina Pešta pa na vzhodnem. Nekoč v davnini je to področje ležalo pod morjem, ki je za seboj pustilo usedline apnenca in dolomita. Kamnine so prekrili glina, lapor, pesek in premog.

Razpoke na površju zemlje omogočajo padavinskim vodam, da poniknejo globoko v notranjost, kjer jih vroče in z minerali bogate kamnine segrejejo. Vrela voda in para nato pod pritiskom izbruhneta nazaj na površje bodisi skozi razpoke bodisi skozi geotermalne vrtine.

Takšen geološki profil pa ni le na področju Budimpešte, temveč po vsej Madžarski. Zato je marsikje po državi na pretek izvirov z minerali bogate vode in lepih kopališč, ki so po mnenju nekaterih zdravilna in dobro vplivajo na počutje. *

Vroče vrelce že dolgo cenijo v mnogih delih sveta. Njihovo odkritje v puščavi Seir med Mrtvim morjem in Akabskim zalivom so omenjali že v času biblijskih očakov. (1. Mojzesova 36:24)

Ljudje se moramo še veliko naučiti o zapletenih značilnostih planeta, na katerem živimo. Kako je denimo Bog položil temelje zemlji in ustvaril vse osupljive reči v njeni notranjosti? Premišljevanje o takšnih vprašanjih bogaboječe ljudi spodbuja, da s strahospoštovanjem občudujejo neizmerno Stvarnikovo modrost. (Job 38:4–6; Rimljanom 1:20)

[Podčrtna opomba]

[Slika na straneh 24, 25]

Termalno kopališče v hotelu Gellért

[Slika na strani 24]

Kopališče Rudas, ki so ga zgradili Turki

[Slika na straneh 24, 25]

Kopališče Szécheny pozimi

[Navedba vira slike na strani 24]

Vse fotografije: Courtesy of Tourism Office of Budapest