Vzgajanje mladostnikov – kakšno vlogo ima modrost

»Zelo se trudiva usmerjati najinega sina in hčer, vendar se nama zdi, da ju kar naprej za kaj oštevava. Včasih se sprašujeva, ali krepiva njuno samozavest ali pa jo uničujeva. Najti ravnovesje je res izziv.« (George in Lauren, Avstralija)

VZGAJANJE mladostnika ni lahka naloga. Starše čaka nov niz sprememb, ki jih začne otrok doživljati, poleg tega pa so morda zaskrbljeni zaradi dejstva, da njihov sin oziroma hči odrašča. »Že ob pomisli, da bodo najini otroci nekega dne odšli, postanem žalosten,« priznava Frank, oče iz Avstralije. »Ni enostavno sprejeti, da nisi več ti tisti, ki jih usmerjaš v življenju.«

Lia, ki smo jo prej omenili, se s tem strinja. »S svojim sinom težko ravnam kot z odraslim, ker je v mojih očeh še vedno fantič,« pravi. »Zdi se, da je komaj včeraj šel prvič v šolo!«

Mladostniki niso več majhni otroci, čeprav je to morda težko sprejeti. Oni so »odrasli na šolanju«, starši pa so njihovi učitelji, ki jim stojijo ob strani. Vendar, kot sta na začetku omenila George in Lauren, imajo starši moč, da krepijo ali uničujejo otrokovo samozavest. Kako lahko starši najdejo pravo ravnovesje? V Bibliji so nasveti, ki lahko pomagajo. (Izaija 48:17, 18) Poglejmo si nekaj primerov.

Dobra komunikacija je nujna

Biblija naroča vsakemu kristjanu, naj bo »hiter za poslušanje« in »počasen za govorjenje«. (Jakob 1:19) Ta dobri nasvet je koristno upoštevati pri otrocih katere koli starosti, vendar je poslušanje še posebej pomembno pri mladostnikih. In terja lahko veliko truda.

»Ko sta moja sinova stopila v najstniško dobo, sem moral postati bolj vešč v komuniciranju,« pravi Peter, oče iz Velike Britanije. »Ko sta bila fanta mlajša, sva jima z ženo naročila, kaj naj naredita, in sta ubogala. Sedaj, ko sta starejša, pa morava z njima razpravljati, jima stvari temeljito razložiti in dovoliti, da sama prideta do sklepa. Skratka, morava jima priti do srca.« (2. Timoteju 3:14)

Poslušanje je še zlasti nujno takrat, ko se pojavijo nesoglasja. (Pregovori 17:27) Danielle iz Velike Britanije se je to naučila iz lastnih izkušenj. Takole pravi: »Z eno od svojih hčera sem imela problem, da mi je predrzno odgovarjala, kadar koli sem ji kaj naročila. Povedala mi je, da vedno kričim nanjo in ji ukazujem. Problem sva rešili tako, da sva se usedli in zares prisluhnili druga drugi. Opisala mi je, kako jaz govorim z njo in kako se zaradi tega počuti, jaz pa sem ji povedala svoje vtise in občutke.«

Danielle je ugotovila, da ji je to, da je hitra za poslušanje, pomagalo uvideti, kaj se skriva za problemom. »Sedaj skušam biti potrpežljiva s svojo hčerko,« pravi, »in trudim se, da govorim z njo takrat, ko nisem jezna.« Dodala je: »Najin odnos se izboljšuje.«

V Pregovorih 18:13 piše: »Kdor odgovarja, preden je slišal, mu štejejo to za neumnost in sramoto.« Greg, oče iz Avstralije, je ugotovil, da to drži. »Do sporov z najinima otrokoma včasih pride, ker namesto da bi jima najprej prisluhnila in ugotovila, kaj čutita, jima z ženo hitro začneva pridigati,« pravi. »Tudi če  se sploh ne strinjava z njunimi stališči, sva ugotovila, kako zelo pomembno je, da jima dovoliva povedati, kaj čutita, preden ju po potrebi kako popraviva ali jima svetujeva.«

Koliko svobode?

Verjetno je najpogostejši vzrok za spor med starši in mladostniki povezan z neodvisnostjo. Koliko svobode bi moral imeti najstnik? »Včasih se mi zdi, da bo moja hči hotela roko, če ji bom ponudil prst,« pravi neki oče.

Očitno je, da neomejena svoboda otrokom ne prinese nič dobrega. Biblija svari: »Deček pa, sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.« (Pregovori 29:15) Mladi, ne glede na leta, potrebujejo natančne smernice, starši pa morajo ljubeče, toda dosledno uveljavljati družinska pravila. (Efežanom 6:4) Obenem mladi potrebujejo nekaj svobode, tako da bodo kasneje v življenju bolje pripravljeni za sprejemanje modrih odločitev.

Pomislite na primer, kako ste se naučili hoditi. Sprva vas je kot dojenčka bilo treba nositi. Čez čas ste se začeli plaziti in nato ste shodili. Seveda je lahko za majhnega otroka to, da prične hoditi, nevarno. Zato so vaši starši budno pazili na vas in morda celo postavili kakšno pregrado, da bi vam onemogočili dostop do nevarnih področij, denimo stopnic. Kljub temu so vam dovolili, da ste sami racali sem in tja, da bi se lahko sčasoma – po številnih neogibnih padcih – naučili hoditi brez težav.

 Podoben proces poteka pri pridobivanju neodvisnosti. Starši na začetku pravzaprav svoje majhne otroke nosijo. To delajo tako, da namesto njih sprejemajo odločitve. Kasneje, ko otroci pokažejo nekaj zrelosti, jim starši dovolijo, da se tako rekoč plazijo. Dovolijo jim, da se sami odločajo o nekaterih rečeh. Medtem so pregrade še vedno postavljene in otroke ščitijo pred nevarnostmi. Ko otroci dozorevajo, jim starši pri »hoji« dajejo vedno več svobode. Tako bodo kot odrasli povsem sposobni nositi »svoje breme«. (Galačanom 6:5)

Pouk iz biblijskega zgleda

Jezusu sta starša v njegovih zgodnjih najstniških letih očitno pustila nekaj svobode, vendar on dobljenega zaupanja ni zlorabljal. Ravno nasprotno, bil je »pokoren« svojima staršema in je »napredoval v modrosti, telesni rasti in naklonjenosti pri Bogu in pri ljudeh«. (Luka 2:51, 52)

Kot roditelj se lahko učite iz tega zgleda in svojim otrokom omogočate toliko več svobode, kolikor sami dokažejo, da so jo sposobni nositi. Bodite pozorni, kaj so povedali nekateri starši o svojih izkušnjah glede tega.

»Včasih sem se veliko preveč vpletala v dejavnosti svojih otrok. Kasneje sem ju poučila o načelih in jima dovolila, da se odločata v skladu s tem, kar sta se naučila. Zatem sem opazila, da sta pričela skrbneje pretehtavati svoje odločitve.« (Su Hjun, Koreja)

»Z možem sva vedno malo zaskrbljena glede tega, koliko svobode dati najinim otrokom. Vendar ne dovoliva, da bi jim to onemogočalo odgovorno uporabljati svobodo, ki so si jo upravičeno prislužili.« (Daria, Brazilija)

»Ugotovila sem, kako pomembno je, da svojega najstniškega sina pohvalim, ker ne zlorablja svobode, ki mu jo dajem. Tudi sama živim po merilih, ki mu jih postavljam. Na primer, povem mu, kam grem in kaj počnem. Sporočim mu tudi, če bom zamudila.« (Anna, Italija)

»Pri nas doma poudarjamo, da neodvisnost najinima sinovoma ne pripada kar samodejno. Dokazati morata, da si jo zaslužita.« (Peter, Velika Britanija)

Nositi posledice

V Bibliji piše: »Dobro je za moža, če nosi jarem v svoji mladosti.« (Žalostinke 3:27, SSP) Eden od najboljših načinov, da se mladostnik nauči nositi jarem oziroma breme odgovornosti, je, da sam izkusi resničnost naslednjih besed: »Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.« (Galačanom 6:7)

Nekateri starši verjetno dobronamerno ščitijo svoje najstnike pred posledicami nespametnih  dejanj. Na primer, sin kupuje reči, ki jih ne potrebuje, in s tem zapade v dolgove. Kaj se bo naučil iz tega, če jih bosta njegova oče in mama enostavno poravnala? Kaj pa bi se po drugi strani naučil, če bi mu pomagala narediti načrt, da bi sam odplačal dolg?

Starši ne naredijo otrokom nobene usluge, če jim ne pustijo, da bi se naučili, kakšne so posledice neodgovornega ravnanja. Namesto da bi jih pripravili na odraslost, jih s tem samo naučijo, da jih bo vedno kdo rešil iz zagate, uredil stvari in prikril njihove napake. Veliko boljše je, da dajo najstnikom priložnost, da žanjejo, kar so sejali, in se naučijo reševati svoje probleme. To je pomemben vidik šolanja njihove »zmožnosti zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim«. (Hebrejcem 5:14)

»Človek, ki se spreminja in razvija«

Nedvomno se starši mladostnikov spoprijemajo s težko nalogo. Včasih verjetno potočijo solze žalosti, ko se trudijo vzgajati otroke, tako da jih disciplinirajo in usmerjajo njihov um v skladu z Jehovovo voljo. (Efežanom 6:4)

Konec koncev učinkovito starševstvo ni povezano z nadziranjem, temveč s poučevanjem in z vcepljanjem pravih vrednot. (5. Mojzesova 6:6–9) Je to lažje reči kot narediti? Prav gotovo. »Opravka imamo s človekom, ki se spreminja in razvija,« pravi Greg, ki smo ga prej navedli. »To pomeni, da moramo tega novega človeka stalno spoznavati in se mu prilagajati.«

Skušajte ravnati po biblijskih načelih, o katerih smo razpravljali v tem članku. Bodite razumni v tem, kar pričakujete od svojih otrok. Vendar nikoli ne opustite svoje vloge, da ste najpomembnejši zgled v njihovem življenju. V Bibliji piše: »Otroka vzgajaj v skladu s potjo, po kateri naj bi hodil; tudi ko se bo postaral, ne bo skrenil z nje.« (Pregovori 22:6, NW)

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

Pridobivanje neodvisnosti je podobno, kot če bi se učili hoditi – je postopen proces

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

Jezusu sta starša v njegovih zgodnjih najstniških letih pustila nekaj svobode

[Okvir na strani 7]

»Uveljavite svojo avtoriteto«

To, da vašega najstnika motijo omejitve, ki ste mu jih postavili, ne pomeni, da ne bi smeli več uveljavljati svoje avtoritete. Ne pozabite, mladostniki nimajo življenjskih izkušenj in še vedno potrebujejo vodstvo. (Pregovori 22:15)

John Rosemond je v svoji knjigi New Parent Power! napisal: »Starše zlahka prestrašijo čustveni izbruhi njihovih otrok, zato jim, da bi se ognili sporom, naložijo večjo odgovornost, kot jo lahko nosijo. Vendar je potrebno ravno nasprotno. To je čas, da znova uveljavite svojo avtoriteto, ne pa da dovolite, da se vaši otroci ne menijo zanjo. To je tudi čas, ko morajo otroci dojeti, da ste vi tisti, ki jih boste vodili v pravo smer, čeprav jim ta zamisel zagotovo ne bo všeč.«

[Okvir na strani 9]

Več svobode

Najstniki velikokrat hočejo imeti več svobode, kakor je prav, da jo imajo. Istočasno pa nekateri starši svojim otrokom svobodo pogosto omejujejo. Nekje med tema dvema skrajnostima obstaja ravnovesje. Kako ga lahko najdete? Za začetek morda lahko pregledate spodnji seznam. Na katerih področjih vaš sin oziroma hči ravna odgovorno?

□ Izbira prijateljev

□ Izbira oblačil

□ Razpolaganje z denarjem

□ Prihajanje domov ob dogovorjeni uri

□ Do konca opravljene zadolžitve

□ Opravljene obveznosti za šolo

□ Izrekanje opravičila za napako

□ Drugo ․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․․

Če vaš mladostnik že kaže zrelost na nekaterih od teh področij, zakaj ne bi razmislili o tem, da mu izkažete še več zaupanja?

[Slika na strani 7]

Dovolite otrokom, da povedo, kaj čutijo, preden jih po potrebi kako popravite ali jim svetujete

[Slika na straneh 8, 9]

Starši morajo svoje otroke naučiti odgovornega ravnanja