Pogled v svet

▪ »To, koliko [arktičnega] ledu je izginilo letos [leta 2007], nas je popolnoma osupnilo, saj s tem niso bili le nekoliko potolčeni vsi prejšnji rekordi, temveč so bili daleč preseženi.« (MARK SERREZE, NACIONALNI CENTER ZA SNEŽNE IN LEDNE PODATKE, ZDA)

▪ Glede na ocene britanskega raziskovalnega inštituta New Economics Foundation »bi morali za preživetje imeti 5,3 planeta Zemlje, če bi bili vsi na tem svetu tolikšni porabniki, kot so ljudje v Združenih državah Amerike, [. . .] za Francoze in Britance velja številka 3,1, za Špance 3,0, za Nemce 2,5 in za Japonce 2,4«. (TISKOVNA AGENCIJA REUTERS, VELIKA BRITANIJA)

»Več škode kot koristi«?

»Uskladiščena kri, ki jo uporabljajo za transfuzije, lahko večini pacientov naredi več škode kot koristi,« piše v poročilu Centra za integralno medicino univerze Duke v Durhamu v ameriški zvezni državi Severna Karolina. Raziskave kažejo, da pri pacientih, ki so dobili transfuzijo krvi, »pogosteje pride do srčnega infarkta, odpovedi srca, kapi in celo smrti«, kakor pri tistih pacientih, ki krvi niso dobili. Zakaj je tako? »Dušikov monoksid, ki je v rdečih krvničkah, se prične razgrajevati skoraj takoj, ko rdeče krvničke zapustijo telo.« Dušikov monoksid je bistven za širjenje žil, to pa omogoča rdečim krvničkam, da lahko prenašajo kisik po telesu. »Na milijone pacientov očitno prejme transfuzijo krvi, ki je manj sposobna dovajati kisik,« piše v poročilu.

V Butanu zasvojeni s televizijo

Majhna himalajska kraljevina Butan se je desetletja upirala čarom televizije. Toda potem ko so se leta 1998 številni prebivalci pritožili, da ne morejo gledati svetovnega prvenstva v nogometu, je vlada leta 1999 dovolila uporabo televizije. Sedaj lahko ljudje gledajo 40 kanalov in so že zasvojeni s hollywoodskimi filmi in z indijskimi telenovelami, piše v poročilu iz Butana. Namesto da bi družine skupaj sedele, pele in se pogovarjale, tako kot so to počele nekoč, se zberejo, da bi gledale televizijo. Neka ženska je potožila, da ji ne ostane veliko časa za kaj drugega – niti za molitev. »Čeprav vrtim svoj molilni mlinček,« je rekla, »so moje misli neprenehoma pri televiziji,« je pisalo v angleški izdaji dnevnika The Peninsula. »Mnoge skrbi, da bodo začeli Butanci kupovati stvari, ki jih ne potrebujejo, kot se to že dogaja drugod po svetu. ‚Televizija in oglasi zbujajo želje, [ki] jih ljudje glede na svoje finančno stanje morda ne bodo mogli zadovoljiti.‘«

Pisarniški delavci in motnje

»Zdi se, da je delo v pisarni niz nenehnih klicev in prekinitev,« piše v reviji New Scientist. Raziskovalci so ugotovili, da je poskusna skupina pisarniških delavcev s področja komunikacij v povprečju lahko delala le tri minute, potem pa jih je nekaj zmotilo. Ker se zaradi takih prekinitev vsak delovni dan lahko izgubita po dve uri, nekateri zelo zaposleni pisarniški delavci uporabljajo računalnik, ki analizira in ločuje pomembna opravila od manj pomembnih. Predlogi, ki jih lahko vsakdo uporabi, so: »Z drugimi bodite odkriti, [. . .] povejte jim, da res nimate niti minute časa, če je res nimate.« Bodite dovolj pogumni, »da ne pregledujete svoje elektronske pošte in takojšnjih sporočil ter da izklopite telefon, dokler ne opravite dela«.