Znaki, ki kažejo na težave?

»Veu Lesa, 73-letni možakar iz neke vasi na Tuvaluju, ne potrebuje znanstvenih poročil, iz katerih bi izvedel, da se gladina morja dviga,« piše v časopisu The New Zealand Herald. »Obale, ki so obstajale takrat, ko je bil še otrok, izginjajo. Poljščine, s katerimi se je nekdaj prehranjevala njegova družina, sedaj zastruplja slana voda. Aprila [2007] je moral Veu Lesa zapustiti svoj dom, ker ga je poplavila spomladanska plima, valovi pa so nanj nanesli skale in naplavine.«

ZA PREBIVALCE Tuvaluja, otočja, ki se dviga le 4 metre nad morjem, globalno segrevanje ni abstraktna znanost, temveč, kot piše v časopisu Herald, »vsakodnevna resničnost«. * Tisoče ljudi je že zapustilo otočje, mnogi pa se še pripravljajo na to.

Medtem lahko Robert, ki živi v Brisbaneu v Avstraliji, svoj vrt zaliva samo ob določenih dnevih, pa še to ne s cevjo, temveč le z vedrom. Če avtomobila ne opere v avtopralnici, kjer vodo reciklirajo, potem lahko opere samo dele avtomobila – ogledali, stekla in registrski tablici. Čemú takšne omejitve? Robert živi v tistem delu države, kjer imajo tako imenovano najhujšo sušo stoletja. Drugod je celo še hujše. Ali so težave v Avstraliji in na Tuvaluju dokaz globalnega segrevanja?

Kakšne so napovedi

Mnogi menijo, da so človekove dejavnosti glavni vzrok za globalno segrevanje, ki utegne katastrofalno vplivati na podnebje in okolje. Denimo, segrevanje vode povzroča obsežno taljenje kopenskega ledu in širjenje oceanov, to pa bi lahko pripeljalo do drastičnega dviga morske gladine. Nižje ležeči otoki, kakršen je Tuvalu, bi lahko izginili, prav tako pa tudi večji deli Nizozemske in Floride, če omenimo le dve drugi področji. Milijone ljudi bi moralo oditi iz krajev, kot so Šanghaj in Kalkuta ter deli Bangladeša.

Istočasno pa bi lahko zaradi vedno višjih temperatur prihajalo do vse hujših neurij, poplav in suš. V Himalaji izginjajo ledeniki, ki napajajo sedem rečnih sistemov, in to lahko pomeni pomanjkanje pitne vode za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. V nevarnosti je tudi tisoče živalskih vrst, med njimi je severni medved, ki lovi predvsem na ledu. Glede na poročila mnogi medvedi izgubljajo težo, nekateri celo stradajo.

Vse višje temperature utegnejo prispevati tudi k širjenju bolezni, saj se lahko komarji, klopi in drugi prenašalci bolezni, tudi glive, razširijo daleč naokoli. »Nevarnosti podnebnih sprememb so skoraj tako strašne, kot so nevarnosti jedrskega orožja,« piše v reviji Bulletin of the Atomic Scientists. »Učinki so, gledano kratkoročno, morda manj dramatični, [. . .] vendar v naslednjih tridesetih oziroma štiridesetih letih utegnejo podnebne spremembe povzročiti nepopravljivo škodo habitatom, od katerih je odvisno preživetje človeštva.« Napovedi nekaterih znanstvenikov pa so še bolj zlovešče, saj so prepričani, da do sprememb, ki so povezane z globalnim segrevanjem, prihaja hitreje, kot so pričakovali.

Kako naj gledamo na te napovedi? Ali je življenje na Zemlji res ogroženo? Nekateri, ki oporekajo temu, da je globalno segrevanje problem, pravijo, da takšne strašne napovedi nimajo temelja. Drugi so zbegani. Kaj je potem res? Ali je prihodnost Zemlje, in s tem naša prihodnost, v nevarnosti?

[Podčrtna opomba]