Pomagati otrokom z učnimi težavami

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE

Steven ima težave z branjem. Vsakič, ko ve, da bo moral pred celim razredom naglas brati, ga prične zvijati v želodcu.

Marii dela težave čitljivo pisanje, čeprav ji učiteljica pomaga. Za opravljanje domačih nalog porabi več ur.

Noah znova in znova bere isto šolsko nalogo. Kljub temu pozabi, kaj je prebral, in ima težave z ocenami.

STEVEN, Maria in Noah imajo učne težave, med katerimi je najpogostejša težava v zvezi z branjem. Na primer, tisti, ki imajo disleksijo, pogosto zamenjujejo podobne črke. Med druge učne težave spadata disgrafija (motnja, ki vpliva na pisanje) in diskalkulija (nezmožnost reševati matematične probleme). Toda večina teh, ki ima učne težave, je povprečno ali nadpovprečno inteligentna.

Znaki, ki kažejo na učne težave, so med drugim: otrok začne zelo pozno govoriti, ne zna tvoriti rim, pogosto nepravilno izgovarja besede, ne more se znebiti otroškega govorjenja, težko bere črke in številke, ne prepozna črk v preprostih besedah, zamenjuje besede, ki zvenijo podobno, in težko sledi navodilom. *

Pomagajte otroku premostiti učne težave

Kaj lahko storite, če je videti, da ima vaš otrok učne težave? Najprej dajte testirati njegov sluh in vid, da lahko izločite ta dejavnika. * Nato si priskrbite mnenje zdravnika. Če ima vaš otrok učne težave, potem bo potreboval vašo čustveno podporo. Zapomnite si, da učne težave niso povezane z otrokovo inteligenco.

Okoristite se kakršnega koli posebnega programa, ki ga morda ponuja šola, v katero hodi  vaš otrok, kot so denimo inštrukcije. Prosite otrokovega učitelja, naj sodeluje z vami. Morda bo otrok smel sedeti v prvi vrsti v razredu in bo imel na voljo več časa za reševanje nalog. Učitelj mu bo morda dal tako pisna kot ustna navodila in mu dovolil, da teste opravlja le ustno. Ker so otroci z učnimi težavami pogosto pozabljivi in neorganizirani, bodo morda prav prišli dodatni učbeniki doma. Za otroka bi bil koristen računalnik s črkovalnikom, ki ga lahko uporablja med poukom ali pri domačih nalogah.

Vsak dan si vzemite nekaj časa za branje. Najbolje je, da otrok z disleksijo bere naglas, tako da mu lahko vi kot roditelj priskočite na pomoč in ga popravite. Najprej besedilo sami preberite naglas in pri tem naj vam otrok sledi. Nato skupaj z otrokom berite naglas. Potem pa naj otrok sam prebere besedilo. Med branjem naj vsako vrstico spremlja z ravnilom in problematične besede označi s flomastrom. Ta vaja vam lahko vzame na dan le po 15 minut.

Matematiko lahko vadite med praktičnimi opravili, denimo med odmerjanjem količin pri kuhi ali peki, pri uporabi metra med izdelovanjem lesenih izdelkov ali med nakupovanjem. Pri reševanju matematičnih nalog so lahko v pomoč diagrami in papir s karo črtami. Če ima otrok težave s pisanjem, uporabite papir s širokim črtovjem in debele svinčnike. Magnetne črke na kovinski površini lahko otroku pomagajo črkovati.

Obstajajo tudi učinkoviti načini, kako se spoprijeti z ADHD-jem. Preden začnete govoriti z otrokom, ki ima motnjo pozornosti, mu poglejte v oči. Poskrbite, da bo imel miren kotiček za opravljanje domačih nalog, in dovolite mu, da si pogosto vzame odmor. Njegovo hiperaktivnost preusmerite v opravila, pri katerih mora biti dejaven, denimo sprehod s psom.

Uspeh je mogoč

Gradite na otrokovih vrlinah in ga spodbujajte pri kakršni koli spretnosti ali nadarjenosti, ki jo ima. Pohvalite in nagradite vsak dosežek, pa naj je še tako neznaten. Naloge razdelite na manjše, lažje obvladljive dele, tako da lahko otrok vsakič, ko opravi nalogo, občuti zadovoljstvo. S slikami ali diagrami prikažite korake, ki jih še mora narediti, da dokonča celotno nalogo.

Navsezadnje je pomembno, da vaš otrok obvlada osnove branja in pisanja ter zna reševati matematične naloge. Bodite prepričani, da se z ustrezno spodbudo in pomočjo to lahko nauči – le da morda nekoliko drugače od drugih in malo počasneje.

[Podčrtni opombi]

[Okvir na strani 11]

UČNA TEŽAVA POSTANE PREDNOST

»Besede, ki sem jih videl na listu papirja, so bile zame le kup nametanih vrstic. Ne bi bilo razlike, če bi bile napisane v kakem tujem jeziku. Pomenile mi niso prav nič, dokler mi jih ni kdo prebral. Učitelji so mislili, da sem len ali nespoštljiv oziroma da si ne prizadevam dovolj ali pa ne spremljam pouka. Kako zelo so se motili. Nadvse sem se trudil in pozorno poslušal, toda preprosto nisem zmogel obvladati branja in pisanja. Drugi predmeti, denimo matematika, mi niso delali težav. Kot otrok sem hitro spoznal, da je bolje, če se ukvarjam s stvarmi, kot so šport, rokodelstvo, umetnost in kar koli drugega, kar zahteva ročno spretnost, samo da ni bilo povezano z branjem in pisanjem.

Kasneje sem se odločil za rokodelski poklic. S tem sem dobil prednost, da sem sodeloval pri petih mednarodnih gradbenih projektih Jehovovih prič. Glede na to, da imam pri branju težave, si skušam zapomniti čim več od tega, kar preberem. Ker preučujem Biblijo, sem ugotovil, da mi to pride zelo prav, še posebej pri oznanjevanju. Zato na svojo težavo ne gledam kot na slabost, temveč kot na prednost.« (Peter, dislektik, ki je polnočasni oznanjevalec Jehovovih prič.)

[Slika na strani 10]

Otroci si znajo med pozornim poslušanjem zelo dobro ustvarjati vizualne slike.