Narava je bila prva

»Vprašaj, prosim, [. . .] ptice neba, in ti bodo povedale [. . .], da je to naredila Jehovova roka.« (Job 12:7–9)

ZDI se, da je vse v povezavi s pticami zasnovano za to, da lahko letijo. Na primer, tulci perja na krilih morajo nositi celotno težo ptice med letenjem. Kako so lahko krila tako lahka, a hkrati tako močna? Odgovor bi dobili, če bi prerezali tulec peresa. Podoben je temu, kar inženirji imenujejo sendvič konstrukcija. Znotraj je porozen, zunaj pa je trden. Inženirji preučujejo tulce peres, sendvič konstrukcijo pa s pridom uporabljajo v letalstvu.

Osupljivo so zasnovane tudi ptičje kosti. Večina je votlih in nekatere so morda ojačane z notranjimi oporami, ki so podobne nosilcem, kakršne je v inženirstvu uveljavil James Warren. Zanimivo je, da so podobno oblikovana krila vesoljskih letal.

Piloti novodobna letala upravljajo tako, da uravnavajo nekaj zakrilc, ki so na krilih in repu. Ptice pa po drugi strani lahko v eni sekundi večkrat spremenijo položaj in gibanje peruti ter posameznih peres s kakimi 48 mišicami, ki jih imajo na krilih in ramenih. Zato ni nič čudnega, da konstruktorji letal zavidajo pticam njihove akrobatske sposobnosti!

Za letenje, še posebej pa za vzlet, je potrebno veliko energije. Potemtakem ptice potrebujejo močan »motor« s hitrim zgorevanjem. Njihovo srce utripa hitreje od srca sesalcev podobne velikosti ter je običajno večje in močnejše. Poleg tega so drugačna tudi njihova pljuča, ki imajo enosmerni pretok zraka, kar je učinkovitejše kot pri sesalcih.

Mnoge ptice so ustvarjene tako, da lahko imajo dovolj goriva za izjemno dolge lete. Smrekov cikovtnik lahko pri deseturnem letenju izgubi tudi do polovico svoje telesne teže. In ko se na pot z Aljaske proti Novi Zelandiji odpravi progastorepi kljunač, je več kot polovica njegove teže maščoba. Osupljivo je, da zaradi tega lahko leti kakih 190 ur (osem dni). Nobeno komercialno letalo ni sposobno česa takega.