Od drobnega želoda do mogočnega hrasta

● Droben želod, ki spominja na miniaturno jajce v jajčnem podstavku, se spusti z drevesa in pade na tla, nakar ga urna veverica zakoplje in nato nanj pozabi. Tako želod prične kaliti. Sčasoma iz njega zraste veličasten hrast, najmogočnejše britansko avtohtono gozdno drevo.

Hrast, ki je opevan v zgodovini in legendah, lahko živi več kot tisoč let. Nekatera od teh dreves v višino zrastejo tudi do 40 metrov! Stari hrasti vzbujajo pozornost s svojimi masivnimi debli in bujno razraščenimi vejami. V Veliki Britaniji sta dve avtohtoni vrsti hrasta, vendar po vsem svetu obstaja okoli 450 vrst. Vse pa prepoznamo po njihovem semenu, drobnem želodu.

Hrast ponuja dom različnim vrstam živalim, s čimer se ne more pohvaliti nobeno drugo britansko drevo. Sem spada veliko število raznih žuželk. Mnoge gosenice se rade prehranjujejo s hrastovim nežnim poletnim listjem. Vendar se drevo pred njimi brani. Rastoče listje namreč proizvaja neokusno čreslovino.

Naseljen je vsak del drevesa. Velike množice žuželk privabljajo mnoge ptice in pajke. Hrošči dolbejo pod debelim razpokanim lubjem. V votlih deblih se naselijo sove in kolonije netopirjev. Med koreninami pa si zavetje najdejo manjše živali, kot so miši, voluharji, zajci, jazbeci in lisice.

Hrast sam poskrbi za svoje odpadlo listje in želod. Vsako leto z odraslega drevesa odpade četrt milijona listov. Glive in bakterije jih razkrojijo in hranila vrnejo v zemljo. Na drevesu nekaj časa vsako leto dozori 50.000 želodov. Večino jih poberejo ali pojedo ptice in druge živali. Pajkovci in hrošči razkrojijo odmrli les, glive pa se hranijo z lubjem.

Hrastovina je izjemno trda in trpežna. Že od nekdaj je priljubljen material za gradnjo hiš in izdelavo vrhunskega pohištva. Idealna je tudi za izdelovanje sodov, v katerih se starata pivo in vino. Močne jadrnice, ki so bile zgrajene iz hrasta, pa so britanski mornarici mnogo let pomagale vladati na morju.

Hrastovina je še vedno cenjena. In to drevo, ki je nepogrešljiv del britanske pokrajine, je upravičeno vredno občudovanja zaradi svoje moči, zanesljivosti in zdržljivosti. Iz drobnega želoda zraste mogočen hrast – še eno čudo stvarstva!

[Slika na strani 18]

Hrast lahko živi več kot tisoč let. V višino zraste do 40 metrov, njegov obseg debla pa lahko meri več kot 12 metrov.

[Navedba virov slik na strani 18]

Drevo: © John Martin/Alamy; želod: © David Chapman/Alamy