Osamljenost v zelo povezanem svetu
Osamljenost v zelo povezanem svetu
KLICI in sporočila po mobilnem telefonu, e-pošta, spletne socialne mreže, klepetalnice – tovrstna komunikacijska sredstva še nikoli niso bila tako številna in lahko dosegljiva. Kljub temu se v tem tako zelo povezanem svetu mnogi, mlajši in starejši, počutijo zelo osamljene. Zakaj?
Raziskovalca John T. Cacioppo in William Patrick sta v svoji knjigi Loneliness—Human Nature and the Need for Social Connection temeljito preučila osamljenost. Omenila sta neko raziskavo, ki je pokazala, da se lahko človek, »kadar zaradi večje rabe interneta izgubi neposreden stik z ljudmi, bolj družbeno osami in je bolj nagnjen k depresiji«.
Hiter tempo sodobne družbe stežka pripomore k prisrčnim medsebojnim odnosom. Nasmeh in naklonjenost, ki ju je mogoče razbrati iz človekovih oči, se ponavadi ne moreta prenesti po telefonu ali sporočilu na računalniškem zaslonu.
Omenjeno lahko velja za delovno mesto, še bolj pa za družino. V mnogih domovih družinski člani pridejo in grejo, ne da bi skupaj jedli ali se pogovarjali. Mladostniki imajo svoj računalnik in živijo tako rekoč ločeno od drugih članov družine. Ironično pa je, da se številni mladi navzlic vsem svojim elektronskim komunikacijskim napravam počutijo osamljene.
Dandanes utegne osamljenost ogroziti celo zakonsko skupnost. Če se zakonca premalo pogovarjata, lahko pride do tega, da sicer živita skupaj, vendar se njune poti le redkokdaj križajo. Ena najhujših oblik osamljenosti je tista, ki jo občutijo poročeni znotraj zakonske zveze.
Z občutkom osamljenosti se morda morajo še posebej bojevati samohranilci. V svetu, ki je prežet s komunikacijskimi sredstvi, se lahko zaradi tega med drugim pretrgajo vezi med starši in otroki, zaradi česar se občutek osamljenosti še poveča. Poleg tega so tukaj še številni samski ljudje, ki hrepenijo po partnerju, a ostajajo čustveno nepotešeni.
Osamljenost je postala družbeno zlo, ki lahko vodi v alkoholizem, prenajedanje, zlorabo drog, promiskuiteto in celo samomor. Zato je pomembno, da prepoznamo vzroke za osamljenost. Ta prvi korak lahko pripomore k uspešnemu spoprijemanju s to težavo.