»Vzgojen sem bil kot ateist«

PROFESOR František Viskočil s Karlove univerze v Pragi je zaradi svojega raziskovanja na področju nevrofiziologije poznan po celem svetu. Nekoč je bil ateist, sedaj pa trdno verjame v Boga. V intervjuju za Prebudite se! pojasnjuje, zakaj je spremenil svoje mnenje.

Kako ste gledali na religijo, preden ste se pričeli poklicno ukvarjati z znanostjo?

Vzgojen sem bil kot ateist in moj oče se je mnogokrat norčeval iz duhovnikov. Leta 1963 sem diplomiral iz biologije in kemije. Med šolanjem sem bil prepričan, da teorija evolucije pojasnjuje življenjsko raznolikost.

Povejte nam kaj več o svoji poklicni poti znanstvenika.

V svojem podoktorskem delu sem preučeval kemične in električne lastnosti nevronskih sinaps. Prav tako sem se ukvarjal z nevroni, membranskimi črpalkami, transplantacijo in desenzibilizacijo na zdravila. Mnogo rezultatov teh raziskav je bilo objavljenih in nekateri članki so še danes veljavni. Sčasoma sem postal član Češke učene družbe, skupine znanstvenikov, ki jih izberejo njihovi kolegi. Po žametni revoluciji decembra 1989 sem postal profesor na Karlovi univerzi in sem lahko potoval v zahodne države ter tam spoznaval kolege, med drugim nekatere nobelove nagrajence.

Ste kdaj razmišljali o Bogu?

Na neki način sem. Včasih sem se spraševal, zakaj mnogi visoko izobraženi ljudje, tudi nekateri moji profesorji, verjamejo v Boga – dasiravno prikrito zaradi takratnega komunističnega režima. Toda zame je bil Bog plod človeške domišljije. Prav tako sem bil ogorčen nad grozodejstvi, ki so se dogajala v imenu religije.

Zakaj ste spremenili svoj pogled na evolucijo?

O evoluciji sem pričel dvomiti, ko sem preučeval sinapse. Neverjetna zapletenost teh navidez preprostih povezav med nevronskimi celicami je name naredila močan vtis. Spraševal sem se: »Kako je mogoče, da so sinapse in njihove genske informacije rezultat slepega naključja?« To ni imelo nobenega smisla.

 Nato sem se v zgodnjih 1970-ih udeležil predavanja nekega slavnega ruskega znanstvenika in profesorja. Dejal je, da živi organizmi ne morejo biti rezultat naključnih mutacij in naravnega izbora. Zatem ga je nekdo od navzočih vprašal, kje se skriva odgovor. Profesor je iz svojega suknjiča vzel majhno rusko Biblijo, jo dvignil in rekel: »Preberite Biblijo – še posebej zgodbo o ustvaritvi iz 1. Mojzesove knjige.«

Kasneje sem profesorja v veži vprašal, ali je glede Biblije mislil resno. Med drugim je odgovoril: »Preprosta bakterija se lahko deli vsakih 20 minut in ima na stotine različnih beljakovin. V vsaki beljakovini je 20 vrst aminokislin. Te so razporejene v verige, ki so lahko sestavljene iz več sto aminokislin. Da bi se bakterije razvile s pomočjo koristnih mutacij, in sicer ene naenkrat, bi za to potrebovale veliko več časa kot tri ali štiri milijarde let, kolikor po mnenju mnogih znanstvenikov obstaja življenje na zemlji.« Menil je, da je 1. Mojzesova knjiga v Bibliji veliko bolj smiselna.

Kako so profesorjevi komentarji vplivali na vas?

Njegova opažanja in moji lastni dvomi so me navedli, da sem o tem razpravljal z nekaterimi vernimi sodelavci in prijatelji, vendar me njihovi pogledi niso prepričali. Nato pa sem se pogovarjal s farmakologom, ki je bil Jehovova priča. Tri leta je meni in moji ženi Emi pojasnjeval stvari iz Svetega pisma. Osupnilo naju je dvoje. Prvič, tradicionalno »krščanstvo« ima v resnici kaj malo skupnega s Svetim pismom. Drugič, Sveto pismo se sklada s pravo znanostjo, čeprav ni znanstvena knjiga.

Ali je to, da ste spremenili stališče, oviralo vaše znanstvene raziskave?

Sploh ne. Vsak dober znanstvenik mora biti, ne glede na svoje prepričanje, karseda objektiven. Toda zaradi vere, ki sem jo našel, sem se spremenil. Na primer, namesto da bi bil preveč samozavesten, pretirano tekmovalen in neupravičeno ponosen na svoje spretnosti v znanosti, sem sedaj Bogu hvaležen za vsakršno sposobnost, ki jo morda imam. Poleg tega čudovite načrtnosti v stvarstvu ne pripisujem naključju, kar bi bilo krivično, ampak se skupaj z nemalo drugimi znanstveniki sprašujem: »Kako je Bog to naredil?«

[Poudarjeno besedilo na strani 9]

Skupaj z nemalo drugimi znanstveniki se sprašujem: »Kako je Bog to naredil?«