Vse več ljudi praznuje božič - zakaj?

ALI se veselite božiča? Ali pa takrat, ko se približuje, postajate nervozni? Milijone ljudi se sprašuje: »Koga naj obdarim? Kaj naj kupim? Si lahko to privoščim? Koliko časa bom odplačeval posojilo?«

Kljub takšnim skrbem je božič še vedno zelo priljubljen. Pravzaprav se je ta praznik razširil celo v nekrščanske dežele. Na Japonskem sedaj večina družin praznuje božič, vendar ne zaradi njegovega verskega pomena, temveč ga imajo zgolj kot priložnost za praznovanje. Na Kitajskem so, kot piše v The Wall Street Journalu, »izložbe v večjih mestih polepljene s slikami, s katerih se smeji rdečelični Božiček«. V tej reviji še piše: »Božična mrzlica je zajela tiste, ki postajajo del kitajskega mestnega srednjega razreda, kot izgovor za to, da nakupujejo, jedo in se zabavajo.«

Mnogim deželam je božič postal zlata jama. To še posebej velja za Kitajsko, ki je glede na Journal sedaj »največja izvoznica plastičnih drevesc, bleščic, utripajočih lučk in drugih božičnih okraskov«.

Praznovanja, ki spominjajo na božič, čeprav ni nujno, da potekajo 25. decembra, imajo tudi v pretežno muslimanskih deželah. V Ankari (Turčija) in Bejrutu (Libanon) ni nič neobičajnega videti izložbe, v katerih so zimzelene rastline, polne bleščic, in darila, ovita v okrasni papir. V Indoneziji so hoteli in nakupovalni centri pokrovitelji prazničnih dogodkov, otroci pa lahko z Božičkom obedujejo ali se z njim fotografirajo.

V deželah na Zahodu je božič sedaj povečini izgubil verski pomen in je skomercializiran, ter, kot piše v kanadski reviji Royal Bank Letter, so številni božični oglasi »zelo očitno usmerjeni na otroke«. Res je, da nekateri ljudje za božič še vedno gredo v cerkev. Toda nova svetišča so postali nakupovalni centri, v katerih vrtijo božične pesmi. Zakaj je prišlo do te spremembe? Ali bi lahko bil vzrok za to povezan z izvorom božiča? Kje so njegove korenine?

Preden odgovorimo na ta vprašanja, bi bilo dobro prebrati svetopisemske zapise, na katerih naj bi temeljili prizori Jezusovega rojstva.

 [Okvir/slika na strani 4]

KAJ PRAVITA PISCA EVANGELIJEV

Apostol Matej: »Po tistem, ko se je v dneh kralja Heroda v Betlehemu v Judeji rodil Jezus, so v Jeruzalem prišli astrologi iz vzhodnih krajev in govorili: ‚Kje je kralj Judov, ki se je rodil? Ko smo bili na vzhodu, smo namreč videli njegovo zvezdo, in smo se mu prišli poklonit.‘ Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril.« Zato je »višje duhovnike [. . .] začel spraševati, kje naj bi se Kristus rodil«. Ko je izvedel, da v »Betlehemu«, je astrologom naročil: »Pojdite ter skrbno poizvedite, kje je otrok, in ko ga boste našli, mi sporočite.«

»Astrologi [so] odšli na pot. In glej, zvezda, ki so jo videli, ko so bili še na vzhodu, je šla pred njimi, dokler se ni ustavila nad krajem, kjer je bil otrok. [. . .] Vstopili [so] v hišo in zagledali otroka z njegovo materjo Marijo.« Ko so Jezusu dali darove, »so v sanjah dobili Božje svarilo, naj se ne vračajo k Herodu, [zato] so se v svojo deželo vrnili po drugi poti.

In ko so odšli, se je Jožefu v sanjah prikazal Jehovov angel ter mu rekel: ‚Vstani, vzemi otroka in njegovo mater ter zbeži v Egipt.‘ [. . .] Vstal je torej, ponoči vzel otroka in njegovo mater ter se umaknil. [. . .] Ko pa je Herod videl, da so ga astrologi ukanili, se je raztogotil. Poslal je svoje ljudi ter dal v Betlehemu in po vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj.« (Matej 2:1–16)

Učenec Luka: »Jožef [je] krenil iz Galileje, iz Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, [. . .] da bi se dal popisat skupaj z Marijo [. . .]. Ko sta bila tam, je [. . .] rodila [. . .] sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, saj v prenočišču zanje ni bilo prostora.

V tem istem kraju pa so pastirji bivali na prostem in ponoči čuvali svoje črede. Nenadoma je k njim pristopil Jehovov angel [. . .], tako da so se zelo prestrašili. Toda angel jim je rekel: ‚Ne bojte se, kajti glejte, oznanjam vam dobro novico o velikem veselju za vse ljudi. Danes se vam je namreč v Davidovem mestu rodil Rešitelj, ki je Kristus, Gospod.‘« Zatem so pastirji hitro »odšli ter našli Marijo in Jožefa, pa tudi dojenčka, ki je ležal v jaslih«. (Luka 2:4–16)