LIZBONO, mesto na Portugalskem, je 1. novembra 1755 v jutranjih urah prizadel potres. Sledili so mu cunami in požari, ki so uničili večji del mesta in tisočim vzeli življenje.

Po potresu na Haitiju leta 2010 je v uvodniku kanadskega časopisa National Post pisalo: »Vse velike tragedije preizkusijo človekovo zaupanje v višjo silo. Toda nekatere, kot na primer ta sodobna ponovitev [velike tragedije v] Lizboni, bolj kot druge.« Uvodnik se je sklenil z besedami: »Bog je verjetno pozabil na Haiti.«

Bog Jehova ima kot »Vsemogočni« neomejeno moč, kar med drugim pomeni, da je sposoben odstraniti trpljenje. (Psalm 91:1) Še več, lahko smo prepričani, da mu je mar za nas. Zakaj?

Bog je sočuten s tistimi, ki trpijo. Ko so bili Izraelci sužnji v Egiptu in so njihovi lastniki z njimi grdo ravnali, je Bog Mojzesu rekel: »Videl sem stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal sem, kako vpije zaradi tistih, ki ga priganjajo k delu. Da, dobro poznam njegove bolečine.« (2. Mojzesova 3:7) Kaj nam to pokaže? Da Bog ni brezbrižen do človeškega trpljenja. Stoletja kasneje je prerok Izaija glede tega, kako je Bog čutil do Izraelcev, pravzaprav zapisal: »V vseh njihovih nadlogah je tudi sam čutil bolečino.« (Izaija 63:9)

»Vse njegove poti so pravica.« (5. Mojzesova 32:4) Bog je pravičen in nepristranski pri vsem, kar dela. »Varuje pot tistih, ki so mu zvestovdani«, tem pa, ki »stisko povzročajo, s stisko tudi povrne«. (Pregovori 2:8; 2. Tesaloničanom 1:6, 7) Prav tako »ni pristranski s knezi in ne daje prednosti dostojanstvenikom pred ubožci, saj so vsi delo njegovih rok«. (Job 34:19) Bog tudi najbolje ve, kako odpraviti trpljenje. Človeške rešitve pa bi po drugi strani lahko primerjali z obližem, s katerim se oskrbi strelno rano. Tako se morda težava resda zakrije, vendar to še ne odpravi bistva problema, še manj pa se s tem konča trpljenje ranjenega.

»Bog je usmiljen in milostljiv [. . .], poln srčne dobrotljivosti.« (2. Mojzesova 34:6) Beseda »usmiljenje«, kot se rabi v Svetem pismu, pomeni prisrčno naklonjenost in sočutje, ki navajata človeka, da pomaga drugim. Koren hebrejske besede, prevedene z »milostljiv«, je definiran kot »iskren odziv koga, ki lahko da nekaj tistemu, ki je česa potreben«. Glede na slovar Theologisches Wörterbuch zum Alten Testament beseda, ki se prevaja s »srčna dobrotljivost«, zajema misel o »posredovanju v korist posameznika, ki ga je zadela nesreča  ali je v stiski«. Boga Jehova trpljenje ljudi ne le prizadene, temveč ga usmiljenje, milostljivost in srčna dobrotljivost navajajo na to, da pomaga. Zato smo lahko prepričani, da bo trpljenju naredil konec.

Prejšnji članek je govoril o treh dejavnikih, ki so vzrok za večji del današnjih žalostnih razmer, od katerih nobenega ne moremo pripisati Bogu. Razmislimo, kaj se skriva za temi dejavniki.

Adamu je na začetku vladal Bog. Toda ko mu je bila dana možnost izbire, je zavrnil Božje vladanje in okusil posledice neodvisnosti od Boga. Ni upošteval Jehovovega opozorila, zapisanega v 1. Mojzesovi 2:17, da bo »zagotovo umrl«. Ker se ni podredil popolni Božji vladi, je to pripeljalo do greha in nepopolnosti. »Po enem človeku je na svet prišel greh in po grehu smrt,« pojasnjuje Sveto pismo, »tako se je smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Toda Bog bo odstranil posledice greha.

Kot smo omenili že prej, je prvi človek Adam zavrgel Božje vodstvo – prav tisto vodstvo, ki je bilo potrebno, da bi bilo človeštvo zaščiteno, tudi pred naravnimi nesrečami. Njegovo odločitev bi lahko primerjali z bolnikom, ki noče, da bi ga zdravil spreten in izkušen zdravnik. Če se bolnik ne zaveda nevarnosti in morebitnih zdravstvenih zapletov, ki jih zdravnik pozna, bo morda trpel posledice, saj je zavestno zavrnil zdravnikovo pomoč. Podobno je trpljenje ob naravnih nesrečah pogosto posledica človekovega slabega gospodarjenja z zemljo, k čemur spadajo tudi metode gradnje, zaradi katerih zgradbe niso varne, in brezbrižen odnos do zemljinih naravnih sil. Vendar Bog ne bo dovolil, da bi se to dogajalo v nedogled.

Zakaj je Bog dovolil Satanu, da ta po svojem uporu vlada svetu? Glede na neki vir »imajo kakršni koli novi režimi na začetku svojega vladanja nekaj časa, ko lahko za težave krivijo prejšnjo vlado«. Če bi Jehova prezgodaj odstranil »vladarja tega sveta«, bi lahko Satan za svoje nesposobno vladanje krivil prejšnjega vladarja, Boga. (Janez 12:31) Toda ker je Satanu pustil dovolj časa, da docela vlada svetu, se je ta izkazal kot slab vladar. Kljub temu ostaja vprašanje: Kako smo lahko prepričani, da bo trpljenja konec?