Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Življenje brez trpljenja – zanesljiva obljuba

Življenje brez trpljenja – zanesljiva obljuba

»Obrisal jim bo [Bog] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.« (Razodetje 21:4)

ALI lahko zaupamo tej obljubi, ki ogreje srce? Razmislite o enem od najzgodnejših opozoril, ki je bilo dano človeku. Bog je Adamu rekel, da bo »zagotovo umrl«, če ne bo poslušen. (1. Mojzesova 2:17) In tudi je, prav kakor mu je rekel Bog. To dejstvo ter smrt in trpljenje, ki ju je človeštvo dobilo v dediščino, dokazujejo, da je Bogu mogoče zaupati. Ali potem obstaja kakšen razlog za dvom o tem, da se ne bo izpolnila Božja obljuba, da bodo na zemlji vzpostavljene popolne razmere?

Pomislite tudi na Božje lastnosti, o katerih smo razpravljali v prejšnjem članku. Naša želja po tem, da bi bilo trpljenja konec, je le odsev Božjega sočutja, ljubezni in pravičnosti. Še več, svetovni dogodki in prevladujoče stališče, ki ga imajo ljudje danes, dokazujejo, da se čas, ko bo Bog ukrepal, hitro približuje. (Glej okvir  »Kdaj se bo vse to zgodilo?«.)

Zakaj je Bog Jehova najbolj usposobljen za to, da odstrani trpljenje? Poglejmo si, kako zmore popraviti temeljne vzroke za trpljenje in kako je po svojem sinu Jezusu tudi pripravil vse potrebno za ta ukrep.

Osebna odločitev.

Naš praoče Adam je sprejel odločitev, ki je vsem njegovim potomcem prinesla hude posledice. Apostol Pavel je zapisal: »Vse stvarstvo prav do zdaj skupaj ječi in trpi bolečine.« (Rimljanom 8:22) Božje zdravilo za to je nadvse pravično, usmiljeno in preprosto. V Rimljanom 6:23 je pojasnjeno: »Plačilo za greh je namreč smrt, toda dar, ki ga daje Bog, je večno življenje po Kristusu Jezusu, našem Gospodu.«

Popoln človek Jezus je živel brezgrešno. S svojo smrtjo na mučilnem kolu je priskrbel temelj za to, da poslušno človeštvo osvobodi greha in smrti. Zaradi tega imamo sedaj obet na večno življenje v svetu, kjer nas grešna nagnjenja ne bodo več navajala na to, da bi sprejemali nemodre odločitve. Ljudi, ki drugim namerno povzročajo trpljenje, ne bo več, »kajti hudodelci bodo iztrebljeni«. (Psalm 37:9)

Naključni dogodki in nepopolnost.

Od Boga postavljeni kralj Jezus Kristus je sposoben nadzorovati naravne sile na zemlji. V prvem stoletju n. št. je bil s svojimi apostoli nekoč na ribiškem čolnu, ko je »nastal hud vihar, in valovi so udarjali v čoln, tako da ga je voda že skoraj povsem zalila«. Ko so ga apostoli prosili za pomoč, je »vstal, zapretil vetru in rekel jezeru: ,Tišina! Umolkni!‘ Veter se je polegel in nastala je velika tišina.« Apostoli so začudeno rekli, da ga »celo veter in jezero ubogata«. (Marko 4:37–41)

Pod Jezusovo vladavino bo vsakdo izmed poslušnega človeštva »prebival na varnem in ne bo živel v strahu pred nesrečo«. (Pregovori 1:33) K temu spadajo tudi naravne katastrofe. Poleg tega ne bo več slabega gospodarjenja z zemljo, metod gradnje, zaradi katerih zgradbe ne bi bile varne, in brezbrižnega odnosa do zemljinih naravnih sil, pa tudi drugih človeških napak. Nikoli več ne bo nihče trpel, ker bi se znašel na nepravem kraju ob nepravem času.

Ko je bil Jezus na zemlji, je pokazal še eno značilnost svojega vladanja, s katero lahko popravi kakršno koli sedanje trpljenje zaradi nepredvidenih dogodkov. Rekel je: »Jaz sem vstajenje in življenje.« (Janez 11:25) Da, Jezus ima moč in željo, da obudi milijone, ki so tragično umrli v naravnih nesrečah. Je to zgolj prazna obljuba? Jezus je naše zaupanje vanj okrepil tako, da je med svojim bivanjem na zemlji obujal mrtve. Trije takšni primeri so opisani v Svetem pismu. (Marko 5:38–43; Luka 7:11–15; Janez 11:38–44)

»Vladar tega sveta.«

Bog je Jezusa Kristusa določil za to, da pokonča »tistega, ki ima možnost povzročiti smrt, to je Hudiča«. (Hebrejcem 2:14) Jezus je naznanil: »Zdaj se temu svetu sodi, zdaj bo vladar tega sveta vržen ven.« (Janez 12:31) On bo »razdrl Hudičeva dela«, tako da bo Hudiču onemogočil vplivati na svet. (1. Janezovo 3:8) Predstavljajte si, kako drugače bo živeti, ko na ljudi ne bo vplival Hudičev pohlepni, pokvarjeni in sebični duh!