Murchisonovi slapovi – ugandski edinstven košček Nila

»To je bil najveličastnejši slap na Nilu.« (angleški raziskovalec sir Samuel White Baker)

SLAPOVI že od nekdaj privlačijo ljudi in vzbujajo občudovanje. Blažilni zvok vode, ki pada na skale, ter mehke in hladne meglice, ki se pogosto dvigujejo okoli slapa, ponujajo neštetim obiskovalcem večurno sprostitev.

Murchisonovi slapovi * v Ugandi niso pri tem nobena izjema. Reka Nil je dolga več kot 6400 kilometrov in nekateri pravijo, da so ti slapovi njena najbolj spektakularna značilnost. Res je, da niso tako visoki, kot je Angelov slap v Južni Ameriki, niti nimajo toliko vode kot Viktorijini slapovi v Afriki ali Niagarski slapovi v Severni Ameriki. Toda lepota in mogočnost Murchisonovih slapov naredita na človeka nepozaben vtis.

Zgodovina Murchisonovih slapov

Murchisonovi slapovi so le ena od mnogih znamenitosti Narodnega parka Murchisonovi slapovi, ki se razprostira po več kot 3800 kvadratnih kilometrov obsežnem področju. Park, ki leži na severozahodu Ugande, je bil ustanovljen leta 1952, slapove pa je Baker obiskal že v davnih 1860-ih. V svoji knjigi The Albert N’yanza je opisal, kaj je videl, ko je prvič uzrl te slapove.

»Ko smo prišli izza ovinka,« je napisal, »se je pred nami nenadoma odprl veličasten razgled. [. . .] Slap je bil snežno bele barve, kar je imelo izjemen učinek, saj je bil v popolnem nasprotju s temnimi skalami, ki so se dvigale ob reki, očarljive tropske palme in bananovci pa so še izpopolnili lepoto razgleda. To je bil najveličastnejši slap na Nilu.« Baker je slapove poimenoval Murchisonovi slapovi, v čast predsedniku Kraljevega geografskega društva.

Od kod jih opazovati

Lep pogled na slapove se ponuja med plovbo z ladjo. Izhodiščna točka je kraj Paraa. Obiskovalci okusijo vznemirljivo vožnjo po Nilu, hkrati pa lahko z varne razdalje opazujejo divje živali. Med vožnjo lahko vidijo povodne konje, pa tudi  ogromne afriške slone, krokodile in kafrske bivole. Obiskovalce ta sijajna divjina ob Nilu utegne tako prevzeti, da za trenutek celo pozabijo, zakaj so sploh prišli. Toda ko enkrat dospejo do snežno belih slapov, ki navidez bruhajo kar iz skale, razumejo, zakaj je bil Baker tako presunjen.

Številnim obiskovalcem je resda nadvse prijetno opazovati slapove z ladje, vendar ima pogled z vrha prav poseben čar. Nekateri menijo, da je ta razgledna točka res najboljša, saj se jim od tam odpira pogled na 49 metrov širok Nil, ki se zoži na približno 6 metrov in nato pada 40 metrov globoko. Pravijo, da je to »eden najsilovitejših vodnih tokov na svetu«. Obiskovalci lahko občasno začutijo, kako se tla rahlo tresejo, ko voda dere na drugo stran.

Baker je opisal tudi svoje vtise o tem, kako je bilo, tik preden je zagledal slapove. Rekel je, da je med svojim zgodnjim jutranjim sprehodom slišal nekakšno grmenje. Sklepal je, da prihaja od oddaljene nevihte, toda presenečen je ugotovil, da so ga dejansko povzročali slapovi.

Vsako leto na tisoče ljudi, tako kot Bakerja, prevzame osupljiva lepota in mogočnost tega spektakularnega prizora. Opazovati vodo, ki z vso silo buči v globino, je doživetje, ki ga ni moč zlahka pozabiti. Murchisonovi slapovi so zares edinstven košček Nila.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 17]

Narodni park Murchisonovi slapovi

Popis iz leta 1969 je pokazal, da je takrat v parku živelo kakih 14.000 povodnih konjev, 14.500 slonov in 26.500 bivolov. V naslednjih desetletjih je populacija teh živali dramatično upadla. Pred nedavnim pa so si številčno nekoliko opomogle zaradi prizadevanja ljudi, da bi ohranili te vrste. Sedaj v gozdovih domujejo tudi številni primati, kot so šimpanzi in pavijani, po savanah pa se med drugim pasejo žirafe in antilope. Pravzaprav v tem parku živi čez 70 vrst sesalcev in več kot 450 vrst ptic.

[Navedba vira slike na strani 16]

Vse fotografije na straneh 16 in 17: Courtesy of the Uganda Wildlife Authority