Tatari – včeraj, danes in jutri

ŽE KOT otrok sem večkrat slišal pregovor: »Popraskaj po Rusu, pa boš našel Tatara.« Od nekdaj sem se imel za Rusa, toda pred nedavnim so mi sorodniki povedali, da je bil moj dedek Tatar. * Ko to povem svojim prijateljem, nekateri rečejo, da imajo tudi oni tatarske korenine.

Z zanimanjem sem se lotil raziskovanja slovitih Tatarov in njihovih dosežkov v umetnosti, športu in drugod. Tatarski družini v Rusiji se je na primer rodil baletni mojster Rudolf Nurejev, ki je pustil velik pečat na področju plesa. V državah nekdanje Sovjetske zveze živi okoli sedem milijonov Tatarov. Naj vam povem, kaj sem izvedel o njih.

Njihova preteklost

Tatare že več stoletij omenjajo skupaj z mongolskimi in turškimi ljudstvi. V 13. stoletju so sodelovali v vojaških pohodih, ki jih je vodil mongolski voditelj Džingiskan. * Njegov imperij se je raztezal po prostranem ozemlju, ki bi ga po velikosti lahko primerjali z nekdanjo Sovjetsko zvezo. Leta 1236 se je približno 150.000 njegovih vojakov odpravilo na zahod proti Evropi, ki meji na gorovje Ural. Tam so najprej napadli ruska mesta.

Mongoli so nedolgo zatem osvojili Rusijo in ustanovili mešan mongolsko-turški kanat oziroma državo, ki je pripadala zahodnemu delu Zlate horde, kot jo imenujejo nekateri. Njena prestolnica Saraj Batu je ležala ob spodnjem toku reke Volge. Ta kanat je zajemal del Sibirije in gorovja Ural, pa tudi oddaljene gorske verige Karpatov in Kavkaza v Ukrajini in Gruziji. Ruske kneževine so morale Hordi plačevati davek. V 15. stoletju je Horda razpadla na province, kot so Krim, Astrahan in Kazan.

Tatarstan in njegova prestolnica Kazan

Danes ima večnacionalna republika Tatarstan, ki leži na skrajnem vzhodu evropskega dela Rusije, približno štiri milijone prebivalcev. Velika je okoli 68.000 kvadratnih kilometrov in velja za eno »najbolj gospodarsko razvitih držav Ruske federacije«. Je vodilni ruski proizvajalec nafte in zemeljskega plina. Ima letalsko in avtomobilsko industrijo ter več letališč.

Kazan je sodobno mesto z milijon prebivalci, v katerem se srečata reki Volga in Kazanka.  Je eno od številnih ruskih mest, ki imajo čudovit podzemni železniški sistem. * Vsaka postaja je edinstvena. Nekatere so sodobne, druge pa imajo orientalski ali srednjeveški pridih. Ena od njih je okrašena z 22 mozaiki, ki upodabljajo tradicionalne tatarske pravljice.

Leta 1804 je ruski car Aleksander I. ustanovil kazansko Zvezno univerzo, ki se ponaša z eno največjih knjižnic v Rusiji. Gre za pomembno izobraževalno in kulturno središče ter predhodnico drugih univerz v Tatarstanu. Med 5,000.000 publikacij, ki jih premore knjižnica, je 30.000 starodavnih rokopisov, in nekateri od njih izvirajo iz devetega stoletja n. št.

Nadvse prijetno se je v mestnem jedru sprehoditi po Baumanovi ulici. Ta predel je poln mamljivih trgovin in kavarn. Pred nedavnim sem z ženo med ogledom tega mesta užival v sproščujoči plovbi po Volgi.

Ena največjih kazanskih znamenitosti je slavni kremelj. Ta stara utrdba, v kateri so stavbe iz 16. stoletja, je edina tatarska utrdba v Rusiji, ki se je ohranila do današnjih dni. Znotraj kamnitega obzidja kazanskega kremlja se dvigajo stolp Sjujumbeki, objekti tatarstanske vlade, mošeja in pravoslavna cerkev.

Leta 2000 je kazanski kremelj postal del Unescove svetovne dediščine. Ponoči je ta kompleks videti še posebej čaroben. K temu prispevajo luči, ki se zrcalijo v reki.

Ljudje in njihov jezik

Tatari so najštevilčnejše turško ljudstvo v Rusiji in po nekaterih ocenah jih je skupno kakih 5,500.000. Toda ni znano, koliko jih v resnici živi v tej prostrani deželi.

Tatarščina spada v turško jezikovno skupino, ki zajema tudi azerbajdžanščino, baškirščino, kazaščino, kirgiščino, nogajščino,  turščino, turkmenščino, tuvinščino, uzbeščino in jakutščino. Nekateri od teh jezikov so si dovolj podobni, da se lahko njihovi govorci med seboj razumejo.

Po svetu je več milijonov ljudi, ki govorijo katerega od jezikov iz turške jezikovne skupine. Ljudje na ulicah tatarstanskih mest govorijo tako tatarsko kot rusko, oba jezika pa sta prav tako v rabi v časopisih in knjigah ter na radiu in televiziji. V tatarstanskih gledališčih potekajo predstave v tatarščini, ki se vrtijo okrog tatarske zgodovine, folklore in vsakodnevnega življenja.

V Kazanu in drugih mestih so dvojezični tudi napisi na trgovinah in uličnih tablah. Veliko ruskih besed izvira iz tatarščine. V Sovjetski zvezi je leta 1928 tatarščina prešla z arabske na latinsko pisavo, od leta 1939 pa se piše v cirilici, podobni ruski.

Narodni običaji

Tatari so bili v preteklosti lovci in živinorejci. Še danes mnoge tradicionalne jedi pripravljajo z mesom. Ena takih je beleš, ki je priljubljena pri marsikateri tatarski družini. Ponavadi je narejena kot pita, polnjena s krompirjem, mesom, čebulo in začimbami. Peče se približno dve uri. Zatem to »pito«, iz katere se na vrhu še kadi, pred vsemi razrežejo.

 Eden najstarejših in najznamenitejših državnih praznikov je najbrž sabantui. Temelji na poganskem običaju, med katerim so ljudje skupaj molili ter darovali žrtve bogu sonca in duhovom prednikov. Verjeli so, da si bodo s takimi žrtvami zagotovili, da se bo nadaljevala njihova rodovna linija, da se bodo njihove živali namnožile in da bo zemlja rodovitna.

Tatari imajo zelo radi konje. Ti so pomemben del njihove tradicije in so povezani z njihovo nomadsko preteklostjo. Kazan ima enega najboljših hipodromov na svetu, z 12 konjušnicami in veterinarsko kliniko. Za konje imajo celo bazen!

Kaj bo prinesla prihodnost

V Koranu piše: »A Mi smo v Zeburu, po Svarilu, zapisali, da bodo Zemljo res Moji služabniki dobri nasledili!« (21. Sura, El-Enbija [Vere znanilci], vrstica 105) Očitno to temelji na Davidovih psalmih, zapisanih v Svetem pismu več kot 1500 let pred Koranom. Psalm 37:29 pravi: »Pravični bodo podedovali zemljo in večno prebivali na njej.«

Iz katerega naroda in etnične skupine bodo prišli ti srečni in pravični ljudje? Prerokba iz Indžila (krščanski evangeliji Nove zaveze) pravi, da bo to »velika množica ljudi, ki jih noben človek ni mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov«. (Razodetje 7:9) Kako čudovito bo v prihodnosti živeti med raznoliko bratovščino, ki bo sestavljena iz številnih narodov in bo napolnjevala vso zemljo! *

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 25]

BOŽJE IME V TATARŠČINI

Tatarski avtor M. Hužajev je v svoji knjigi Dinnər Tarixb (Religije sveta) povedal, da je Adama ustvaril Alah Jahve oziroma Bog Jehova. Poleg tega je v tatarski izdaji Peteroknjižja (prvih pet knjig Svetega pisma, kakršno poznamo danes) k 1. Mojzesovi 2:4 navedena podčrtna opomba, ki glede Božjega imena pravi: »Starodavni Hebrejci so to ime verjetno izgovarjali Jahve.«

[Okvir na strani 26]

JEHOVOVE PRIČE V TATARSTANU

Jehovove priče v Rusiji si zelo želijo ljudem sporočiti dobro novico o Božjem kraljestvu, zato se učijo tatarščine. Neka ženska iz Tatarstana je dejala: »To, da sem v svojem jeziku spoznala Boga, me je ganilo do solz.«

Leta 1973 je majhna skupina Jehovovih prič tatarskega porekla pričela v tatarščini voditi krščanske shode za preučevanje Svetega pisma. V 1990-ih so Jehovove priče začeli v tem jeziku izdajati svetopisemsko literaturo. * Leta 2003 je bila v republiki Tatarstan v mestu Naberežnye Čelny ustanovljena prva tatarsko govoreča občina Jehovovih prič. Danes je v Rusiji osem tatarsko govorečih občin in 20 takšnih skupin.

Leta 2008 so se delegati iz Astrahana, področja Volge, gorovja Ural, zahodnega dela Sibirije in daljnega severa udeležili območnega zborovanja v tatarščini. Danes je v Tatarstanu 36 občin in skupin, ki imajo shode v tatarskem, ruskem in ruskem znakovnem jeziku. V tej državi več kot 2300 Prič dejavno poučuje druge o tem, kakšna je resnica o Bogu.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 27]

ŠPORTNIK POSTANE PASTIR

Pjotr Markov se je rodil leta 1948 v neki tatarstanski vasi. Trideset let je bil znan po svojih dosežkih v rokoborbi in dvigovanju uteži. Nekoč je 130-krat dvignil 32-kilogramsko utež. Odkar je postal Jehovova priča, pa je dobro znan po tem, da se z drugimi v tatarščini in ruščini pogovarja o Bogu ter jim pomaga pri spoprijemanju z življenjskimi problemi.

S tem posnema skrbnega Stvarnika, o katerem v Izaiju 40:11 piše: »Kakor pastir bo pasel svojo čredo. Jagnjeta bo zbiral s svojo roko, nosil jih bo v svojem naročju. Doječe bo previdno vodil.«

[Slika]

Pjotr sedaj skrbi za duhovno blaginjo svojih sovernikov.

[Zemljevid na strani 24]

(Lega besedila – glej publikacijo)

RUSIJA

GOROVJE URAL

MOSKVA

Sankt Peterburg

REPUBLIKA TATARSTAN

Kazan

Volga

[Slika na strani 25]

Kazanski kremelj ob Kazanki

[Vir slike]

© Michel Setboun/CORBIS

[Slika na strani 26]

Beleš je priljubljena jed številnih tatarskih družin.