Alpski rog – glasba iz debla

NEKATERI prebivalci švicarskih Alp že stoletja za sporazumevanje uporabljajo edinstveno glasbilo – alpski rog. Morda res ni videti priročno – nekateri alpski rogovi so dvakrat večji od moških, ki nanje igrajo. Kljub temu jih lahko nesejo v roki. Nekatere različice se dajo celo razstaviti na dele in zložiti v kovček, ki se jim povsem prilega. Alpski rog se sliši tudi do deset kilometrov daleč, razlega se lahko po celi alpski dolini!

 Kako ga izdelajo

Alpski rog je običajno narejen iz gorske smreke, zato ni čudno, da je doma ravno v čudovitih švicarskih Alpah. Smreke so zaradi vremenskih pogojev in zaradi tega, ker rastejo na strmih pobočjih, pri tleh upognjene.

Potem ko izdelovalec alpskega roga izbere drevo, ga skrbno razcepi na dvoje in polovici izdolbe s posebnimi dleti. Samo za to delo lahko porabi tudi do 80 ur! Nato notranjost popili in pobrusi, tako da je gladka. Polovici zlepi in ju tesno ovije s trakovi brezovega lubja oziroma z ratanom. Na rog pritrdi tudi leseno nogo, ki glasbilo med igranjem podpira. Potem pritrdi ustrezen ustnik, s slikarijo ali rezbarijo okrasi odmevnik (razširjeni del roga) in rog premaže z lakom, ki je odporen proti vremenskim vplivom.

Tradicionalna uporaba

Pastirji goveda in ovc že več generacij na gorskih travnikih uporabljajo alpske rogove za to, da svojim družinam v dolini sporočajo: »Z mano je vse v najlepšem redu.« V preteklosti so z njimi predvsem klicali krave na molžo. Švicarski mlekarji že dolgo verjamejo, da nežni zvok alpskega roga na krave med molžo deluje pomirjujoče.

Pozimi, ko so bile krave spet v hlevih v dolini, so mnogi pastirji odšli v mesto in tam igrali na alpske rogove, zato da so kaj dodatno zaslužili. V starih časih so z njimi celo klicali moške v vojno.

Kako nanj igrati?

Na prvi pogled se morda zdi, da na alpski rog ni težko igrati. Navsezadnje nima nobenih luknjic, tipk ali ventilov, s katerimi bi se morali med igranjem ukvarjati. Da bi iz glasbila izvabili želeni ton, moramo vanj vpihniti točno določeno količino zraka, kar pa ni ravno enostavno.

Na alpski rog lahko zaigramo samo 12 alikvotnih oziroma naravnih tonov. Čeprav na to glasbilo ne moremo zaigrati vseh melodij, pa obstajajo melodije, ki so jih napisali posebej zanj. Izurjen glasbenik lahko na alpski rog zaigra celo množico čudovitih skladb.

Slavni skladatelji so v svoje orkestralne skladbe vključili zvoke alpskega roga. Leopold Mozart, oče Wolfganga Amadeusa Mozarta, je denimo napisal skladbo z naslovom »Sinfonia Pastorella« za orkester in corno pastoritio (vrsta alpskega roga). Brahms je zvok švicarskega alpskega roga posnemal s flavtami in rogovi, pa tudi Beethoven je v svoji Pastoralni simfoniji posnemal alpski rog, zato da bi pričaral vzdušje pastirskega življenja.

Alpski rog je prvič omenjen leta 1527 v računovodski knjigi švicarskega samostana svetega Urbana. Danes, skoraj 500 let kasneje, se z veličastnih travnikov v švicarskih Alpah še vedno razlega nežna melodija alpskega roga.

[Slika na strani 15]

Alpski rog se da razstaviti in nesti v roki.