Zakaj toliko jeze?

RAZLOGI za jezo so večplastni. Celo raziskovalci priznavajo, da je jeza slabo raziskana. Vendar se strokovnjaki za duševno zdravje na splošno strinjajo, da prav vsakega človeka na svetu kdaj »kaka stvar razjezi«.

Jezni lahko postanemo, ko nas kaj razočara ali vznejevolji. Pogosto nas razjezi krivično oziroma pristransko ravnanje. Pogreje nas tudi takrat, ko se čutimo ponižane, denimo zato, ker nas je kdo užalil ali je bil z nami nespoštljiv. Jeza pa nas lahko popade tudi, če se nam zdi, da kdo ogroža našo avtoriteto ali sloves.

Seveda različne ljudi razjezijo različne stvari. Kaj bo koga razjezilo, je odvisno od starosti, spola in celo kulture. Ljudje pa se tudi različno odzivajo. Nekateri se le redkokdaj razjezijo in hitro prebolijo žalitev, medtem ko drugi hitro izbruhnejo in so lahko jezni še dneve, tedne, mesece ali dlje.

Okoli nas je vse polno stvari, zaradi katerih se utegnemo razjeziti. Poleg tega nas morda hitreje razjezijo, kakor so ljudi v preteklosti. Zakaj? Eden od razlogov je brezobzirno stališče »najprej jaz«, ki ga lahko danes opazimo na vsakem koraku. V Svetem pismu piše, da bodo »v zadnjih dneh« ljudje »ljubili sebe in denar, domišljavi bodo, ošabni, [. . .] svojeglavi, prevzetni«. (2. Timoteju 3:1–5) Ali niso danes mnogi ljudje ravno takšni?

Res, kadar sebični ljudje ne dosežejo svojega, se pogosto razjezijo. Obstaja pa še veliko drugih razlogov, zakaj utegne biti izbruhov jeze vse več in več. Poglejmo si jih nekaj.

Zgled staršev

Na človekov osebnostni razvoj v otroštvu in najstniških letih imajo močan vpliv starši. Psiholog Harry L. Mills pojasnjuje: »Ljudje se že od najzgodnejšega otroštva učimo izražati jezo s tem, da posnemamo vzorce jeze, ki jih vidimo okoli sebe.«

Če otrok odrašča v okolju, v katerem vlada sovražno ozračje – v okolju, v katerem ljudje vzkipijo za vsako malenkost – se tako rekoč uči na probleme v življenju odzivati z jezo. Takšnega otroka bi lahko primerjali z rastlino, ki jo zalivajo z zastrupljeno vodo. Rastlina bo morda rasla, vendar utegne biti njen razvoj oviran, zaradi česar lahko utrpi trajne posledice. Jeza je kakor ta zastrupljena voda, zato obstaja velika verjetnost, da bodo otroci, ki so ji izpostavljeni, imeli kasneje v življenju z njo težave.

Prenatrpana mesta

Leta 1800 so v mestih živeli le okoli 3 odstotki svetovne populacije. Leta 2008 je ta številka poskočila na 50 odstotkov, do leta 2050 pa naj bi po napovedih dosegla 70 odstotkov. S priseljevanjem novih in novih ljudi v že tako prenatrpana mesta je vse več tudi jeze in nezadovoljstva. Za primer vzemimo Ciudad de Mexico, ki je eno največjih in najbolj natrpanih mest na svetu. Tam so glavni vzrok napetosti prometni zamaški. Ker je to mesto dom kakih 18 milijonov ljudi in 6 milijonov avtomobilov, ga po besedah nekega novinarja »lahko brez pomisleka označimo za  najbolj stresno prestolnico na svetu«. »Promet je izredno gost, zato ljudem zlahka popustijo živci.«

V prenapolnjenih mestih pa obstajajo še drugi razlogi za stres, kot so denimo onesnažen zrak, hrup, pomanjkanje stanovanj, kulturne razlike in visoka stopnja kriminala. Ker se razmere samo še slabšajo, je vedno več ljudi nagnjenih k nezadovoljstvu, jezi in vse večji nepotrpežljivosti.

Brezupne gospodarske razmere

Svetovna gospodarska kriza je povzročila vsesplošen razmah stresa in zaskrbljenosti. V skupnem poročilu Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne organizacije dela pri Združenih narodih (ILO) za leto 2010 piše: »Glede na ocene je po vsej zemeljski obli nezaposlenih več kot 210 milijonov ljudi.« Žal večina od teh, ki so brez dela, nima prihrankov oziroma ne prejema nadomestila za brezposelnost.

 Tisti, ki imajo službo, pa niso kaj dosti na boljšem. Glede na ILO je z delom povezani stres postal »svetovna epidemija«. »Ljudje se bojijo za svojo službo, zato hitro pomislijo na najslabše,« pravi Lorne Curtis, poslovni svetovalec v Ontariu (Kanada). Zaradi tega »se branijo in so bolj nagnjeni k prepiranju s svojim nadrejenim oziroma z drugimi zaposlenimi«.

Predsodki in krivice

Predstavljajte si, kako bi se počutili, če bi prišli na tekmovanje v teku in bi izvedeli, da boste morali samo vi teči z verigami na nogah. Na milijone ljudi se počuti podobno, ko se srečuje z rasnimi in drugimi predsodki. Ljudje so jezni, kadar zaradi predsodkov težje pridejo do službe, izobrazbe, stanovanja in drugih osnovnih stvari.

Človeku pa lahko zlomijo duha in mu zadajo veliko čustvenih bolečin še druge krivice. Žal je večino med nami že kdaj prizadela kakšna krivica. Pred več kot tri tisoč leti je modri kralj Salomon dejal: »Glej, solze zatiranih, toda nikogar ni, ki bi jih potolažil.« (Pridigar 4:1) Kadar ljudje doživljajo veliko krivico in ne dobijo potrebne tolažbe, v njihovem srcu zlahka vzplamti jeza.

 Zabavna industrija

Opravljenih je bilo že več kot tisoč raziskav, da bi ugotovili, kako nasilje po televiziji in v drugih občilih vpliva na otroke. James P. Steyer, ustanovitelj organizacije Common Sense Media, pravi: »Generacija, ki je znova in znova izpostavljena hudemu, realistično prikazanemu nasilju, odrašča v ljudi, ki so dovzetnejši za agresijo, bolj tolerantni do krutosti in manj sočutni.«

Res je, da večina mladih, ki so redno izpostavljeni nasilju na televiziji, ne odraste v izprijene kriminalce. Vendar pa zabavna industrija pogosto prikazuje divjo jezo kot sprejemljivo metodo za spopadanje s težavami, zato se je danes pojavila nova generacija ljudi, ki je na nasilje kar nekako navajena.

Vpliv hudobnih duhovnih bitij

Sveto pismo razkriva, da je za izbruhe škodljive jeze danes na zemlji velikokrat odgovorna tudi neka nevidna sila. Kako to? Na začetku človeške zgodovine se je uporno duhovno bitje obrnilo proti Vsemogočnemu Bogu. To hudobno duhovno bitje se imenuje Satan, kar v hebrejščini pomeni »upornik« ali »nasprotnik«. (1. Mojzesova 3:1–13) Kasneje je Satan navedel še druge angele na to, da so se mu pridružili v uporu.

Ti neposlušni angeli, znani kot demoni oziroma hudobni duhovi, so omejeni na bližino zemlje. (Razodetje 12:9, 10, 12) Poleg tega so zelo jezni, saj vedo, da jim je preostalo samo še malo časa. Teh hudobnih duhov sicer ne moremo videti, vendar pa čutimo posledice njihovega delovanja. Zakaj lahko to rečemo?

Satan in njegove demonske horde izkoriščajo naša grešna nagnjenja tako, da nas skušajo vplesti v »sovraštvo, spore, ljubosumnost, izbruhe jeze, prepire, razprtije« in podobno. (Galačanom 5:19–21)

Pravočasno se obvladajte

Če razmislimo o vseh naštetih problemih, pritiskih in strahovih, potem lažje razumemo, zakaj ljudje med opravljanjem svojih vsakodnevnih obveznosti postanejo razdraženi.

Kadar nas kaj razjezi, morda začutimo tolikšen notranji pritisk, da bi najrajši kar eksplodirali. Iz naslednjega članka bomo spoznali, kako lahko jezo nadzorujemo.

[Okvir na strani 5]

MORDA IMATE RESNE PROBLEME Z NADZOROVANJEM JEZE, ČE:

▶ se v trgovini razjezite, ker morate čakati v vrsti;

▶ se pogosto prepirate s sodelavci;

▶ zvečer občasno ne morete zaspati, ker premlevate to, kar vas je čez dan vznemirilo;

▶ težko odpustite tistim, ki so vas užalili;

▶ pogosto ne morete nadzorovati svojih čustev;

▶ vas, potem ko se razjezite, pogosto preplavijo občutki sramu ali obžalovanja. *

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 6]

STATISTIČNI PODATKI GLEDE JEZE

Ustanova za duševno zdravje v Londonu je izdala poročilo z naslovom Boiling Point—Problem Anger and What We Can Do About It (Vrelišče – problematična jeza in kaj lahko glede nje ukrenemo). Med ključnimi ugotovitvami so tudi naslednji statistični podatki:

84 % ljudi meni, da so na delovnem mestu pod večjim stresom kakor pred petimi leti.

65 % pisarniških delavcev je doživelo tako imenovani pisarniški bes.

45 % delavcem se v službi redno dogaja, da izgubijo oblast nad sabo.

Kar do 60 % odsotnosti z dela gre pripisati stresu.

33 % Britancev ne govori s svojimi sosedi.

64 % anketiranih se bodisi strinja bodisi močno strinja s tem, da se ljudje na splošno bolj jezijo.

32 % anketiranih je izjavilo, da ima njihov tesni prijatelj ali družinski član težave z nadzorovanjem jeze.

[Slika na strani 5]

Kako bi vplivalo na vaše otroke, če bi dali duška svoji jezi?

[Slika na strani 6]

Ali zabavna industrija oblikuje vaš pogled na jezo in nasilje?