LETA 1621 je neki italijanski raziskovalec v ruševinah starodavnega perzijskega mesta Perzepolis naletel na dotlej neznano pisavo. V 19. stoletju so arheologi pri izkopavanju v Iraku na glinenih tablicah in na zidovih palač odkrili številne podobne napise. Besedila so bila napisana v mezopotamskih jezikih, ki so jih govorili vladarji, kot so Sargon II., Hamurabi in Nebukadnezar II. Pisava, ki so jo sestavljali klinasti znaki, je kasneje postala znana pod imenom klinopis.

Ta pisava je bila ključ do razumevanja velikih civilizacij starodavne Mezopotamije. Učenjaki, ki so skušali razvozlati te dokumente, so uvideli, da potrebujejo obsežen slovar akadskega jezika, katerega sorodni narečji sta asirščina in babilonščina.

Tega zahtevnega projekta so se lotili na inštitutu za orientalistiko na univerzi v Čikagu leta 1921, dokončali pa so ga 90 let pozneje, leta 2011. Rezultat je veličastni 26-delni The Assyrian Dictionary (asirski slovar), ki ima več kot 9700 strani. Vsebuje jezike in narečja, ki so jih govorili na področju današnjega Irana,  Iraka, Sirije in Turčije od 2500 pr. n. št. do 100 n. št.

Zakaj je ta slovar tako obsežen? Zakaj je tako dolgo nastajal? In za koga predvsem bo zanimiv?

»Ta slovar ni zgolj seznam besed,« pojasnjuje Gil Stein, direktor čikaškega inštituta za orientalistiko. »Ker ta edinstvena zbirka pojasnjuje izvor vsake besede in navaja primere njene uporabe, je pravzaprav kulturna enciklopedija o mezopotamski zgodovini, družbi, literaturi, zakonodaji in veri. Je nepogrešljivo raziskovalno orodje vsakega strokovnjaka po svetu, ki bi rad raziskal kak pisni vir mezopotamske civilizacije.«

Izdajatelji so že na začetku svojega projekta ugotovili, »da morajo zato, da bi ujeli pravi pomen neke besede, zbrati vse njene pojavitve, in ne le to, zbrati jih morajo skupaj s toliko sobesedila, kot ga potrebujejo, da bi lahko določili, kaj ta beseda pomeni v posameznem sobesedilu.« Ta slovar je tako postal zbirka citatov in prevodov teh citatov iz originalnih klinopisnih odlomkov, v katerih se razložena beseda pojavi.

V zadnjih dveh stoletjih so odkrili dobesedno na milijone klinopisnih tablic z zelo raznoliko vsebino. Asirsko-babilonski oziroma akadski jezik je bil mednarodni jezik diplomacije po vsem staroveškem Bližnjem vzhodu. Vendar so ljudje na tem področju tudi pisali literarna dela, trgovali, proučevali matematiko, astronomijo in magijo, določali zakone, izumljali nove poklice in opravljali verske obrede. Zato so njihovi zapisi o teh in drugih temah prava zakladnica informacij.

Ta besedila ne dajejo vtisa, da gre za nam tujo civilizacijo. »Veliko tega, kar preberemo, nam je popolnoma domače – ljudje izražajo svoje strahove in jezo, izpovedujejo ljubezen in upajo, da bo njihova ljubezen uslišana,« pravi Matthew Stolper, profesor asiriologije na čikaški univerzi, ki je na tem projektu v presledkih delal kar 30 let. Nato še dodaja: »Na eni strani imamo zapise kraljev, v katerih se hvalijo, kako zelo veličastni so, na drugi pa zapise drugih ljudi, ki povedo, da ti kralji niti niso bili tako zelo veličastni.« Besedila iz Nuzija (v današnjem Iraku) dokumentirajo 3500 let stare pravne spore, recimo glede dedovanja neke vdove, glede nekega namakanega polja in izposojenega osla.

Pri projektu so sodelovali asiriologi z vsega sveta. Osebje na inštitutu je potrebovalo več desetletij za to, da je popisalo skoraj 2,000.000 kartotečno urejenih kartic, na katerih je prikazana uporaba posamezne besede. Prvi zvezek je bil natisnjen leta 1956. Od takrat je izšlo še 25 zvezkov, ki so bili izdani takoj, ko so bili dokončani. Celotna zbirka stane približno 1600 evrov, vendar je na voljo tudi na spletu, in to brezplačno.

Za to, da so dokončali slovar, so potrebovali celih 90 let. Kljub temu se tisti, ki so delali na tem velikanskem projektu, zavedajo njegovih meja. V BBC News je glede tega pisalo: »Še vedno ne vedo, kaj nekatere besede pomenijo, in ker ves ta čas prihaja do novih odkritij, je to [. . .] delo še vedno v procesu nastajanja«.