Vaš najstnik pravi, da ste prestrogi. Vaš instinkt pa vam pravi drugače. »Če bom omilil pravila,« si rečete, »bo zabredel v težave!«

Vseeno vam lahko uspe postaviti najstniku razumna pravila. Toda kot prvo morate razumeti, zakaj se morda sploh upira pravilom.

Mit: Vsi najstniki se upirajo pravilom; to je neogiben del odraščanja.

Dejstvo: Za najstnika je manj verjetnosti, da se bo upiral, če mu bodo starši postavili razumna pravila in se o njih z njim pogovorili.

K temu, da se otrok upira pravilom, sicer lahko prispevajo številni dejavniki, vendar ga starši k temu utegnejo tudi nevede spodbujati, če so njihova pravila toga oziroma če niso več primerna otrokovi starosti. Razmislite o naslednjem:

• Toga pravila. Kadar starši postavijo neko pravilo in niso pripravljeni o tem nič več razpravljati, to postane bolj podobno prisilnemu jopiču, ki omejuje, kakor pa varnostnemu pasu, ki varuje. Zato bo najstnik morda začel na skrivaj delati ravno to, kar so mu starši prepovedali.

• Pravila niso več primerna starosti. Izjava »Ker sem jaz tako rekel« morda zadostuje majhnemu otroku, najstnik pa potrebuje več od tega – potrebuje utemeljitev. Navsezadnje bo v bližnji prihodnosti morda šel na svoje in bo moral sprejemati tehtne odločitve. Veliko boljše je, da se nauči dobro presojati in sprejemati pametne odločitve že sedaj, ko ste še odgovorni zanj.

Toda kaj lahko storite, če se zdi, da se vaš najstnik zaradi pravil, ki ste jih postavili, nenehno jezi?

Kot prvo imejte v mislih, da najstniki potrebujejo meje – in si jih globoko v sebi celo želijo. Zato svojemu najstniku postavite pravila in mu jih pojasnite. »Kadar imajo najstniki jasno začrtane meje in pričakujejo, da jih bodo starši razumno nadzorovali, je manj možnosti, da bodo postali težavni,« piše v knjigi Letting Go With Love and Confidence. V nasprotju s tem pa starši, ki niso dejavno vpleteni v življenje svojih najstnikov in jim dovolijo preveč svobode, dajejo vtis, da jim ni mar zanje. To pa kar kliče po uporništvu. (Svetopisemsko načelo: Pregovori 29:15)

Kako ste potem lahko v teh stvareh uravnovešeni? Dovolite najstniku, da izrazi svoje mnenje glede družinskih pravil. Če vas na primer prosi, da bi mu spremenili uro, do katere mora priti zvečer domov, ga poslušajte, ko vam navaja svoje argumente. Če bo videl, da ste ga zares poslušali, bo verjetno bolj spoštoval vašo odločitev in se ji podredil – pa četudi se z njo ne bo strinjal. (Svetopisemsko načelo: Jakob 1:19)

Toda preden sprejmete odločitev, se spomnite tega: Medtem ko si najstniki ponavadi želijo več svobode, kot bi jo smeli imeti, se starši radi nagibajo k temu, da jim dajo manj svobode, kot bi jim lahko. Zato o najstnikovi prošnji dobro razmislite. Ali je že pokazal, da je odgovoren? Ali okoliščine od vas terjajo, da nekoliko popustite? Bodite pripravljeni to storiti, kadar je primerno. (Svetopisemsko načelo: 1. Mojzesova 19:17–22)

Poleg tega, da najstniku prisluhnete, ko vam govori o svojih občutkih, mu tudi povejte, kaj vas skrbi. S tem ga lahko naučite, da ne bo razmišljal samo o svojih željah, temveč tudi o občutkih drugih. (Svetopisemsko načelo: 1. Korinčanom 10:24)

Na koncu sprejmite odločitev in pojasnite svoje razloge zanjo. Četudi najstnik ne bo ravno navdušen nad vašo odločitvijo, pa bo verjetno vesel, da ima starše, ki ga poslušajo in jim ni vseeno za njegove občutke. Zapomnite si, da je najstnik v nekem smislu odrasel človek na šolanju. Če mu boste postavljali razumna pravila in se o njih z njim pogovorili, mu boste pomagali, da bo odrasel v odgovornega človeka. (Svetopisemsko načelo: Pregovori 22:6)