Vsakič, ko se z zakoncem sporečeta, začneta kritizirati drug drugega. Takšno pogovarjanje je za vaju postalo tako običajno, da je to zdaj vajin »normalni« način komunikacije.

Če se to dogaja tudi vama, lahko tej navadi naredita konec. Vendar morata najprej razmisliti o vzrokih vajine težave in o tem, zakaj bi bilo dobro spremeniti vajino komunikacijo.

Družinska preteklost. Mnogi možje in žene so odraščali v družini, v kateri je bilo žaljivo govorjenje nekaj običajnega. Eden ali oba zakonca morda posnemata način govorjenja, ki sta ga slišala pri svojih starših.

Vpliv zabavne industrije. Filmi in humoristične nanizanke prikazujejo grobo govorjenje kot nekaj smešnega, zaradi česar dobi gledalec vtis, da je takšno govorjenje neškodljivo, celo zabavno.

Kulturno okolje. V nekaterih družbah otroke učijo, da so »pravi moški« tiranski, v drugih pa, da morajo biti ženske napadalne, zato da ne bi bile videti šibke. Zakonca, ki imata takšne poglede, morda takrat, ko med njima pride do nesoglasja, ne vidita drug v drugem zaveznika, temveč nasprotnika, in uporabljata besede, ki ranijo, ne pa pomirjajo.

Žaljive besede lahko ne glede na vzrok vodijo v razvezo in številne zdravstvene težave. Nekateri zakonci so celo povedali, da lahko besede bolj ranijo kakor fizični udarci. Neka žena denimo, ki jo je mož napadal tako besedno kot fizično, je dejala: »Težje mi je bilo prenašati žalitve kakor nasilje. Raje bi videla, da bi me udaril, kakor pa da mi je izrekel tako boleče besede.«

Kaj lahko storite, če sta z zakoncem dovolila, da je žaljivo govorjenje že začelo razjedati vajin odnos?

Vživite se v občutke zakonca. Postavite se v položaj svojega zakonca in skušajte ugotoviti, kako vaše besede vplivajo nanj. Če je mogoče, se spomnite kakšnega konkretnega dogodka, ko je vaš zakonec menil, da ste ga s svojimi besedami ranili. Ne osredinjajte se na to, kaj ste takrat zakoncu v resnici rekli, temveč na to, kako se je on zaradi tega počutil. Morda bi se lahko spomnili prijaznih besed, s katerimi bi nadomestili žaljive, ki ste jih uporabljali do sedaj. V Svetem pismu piše: »Blag odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa povzroča jezo.« (Pregovori 15:1)

Opazujte zakonce, ki so drug do drugega spoštljivi. Če so na vaš način komuniciranja vplivali slabi vzorniki, si poiščite dobre zglede. Prisluhnite poročenim parom, ki jih je glede komuniciranja vredno posnemati. (Svetopisemsko načelo: Filipljanom 3:17)

Oživite občutke iz preteklosti. Žaljive besede so pogosto bolj problem srca kakor pa ust. Zato skušajte o svojem zakoncu pozitivno razmišljati in do njega gojiti pozitivne občutke. Skušajte se spomniti, kaj vse sta nekoč skupaj počela. Poglejte si stare fotografije. Kaj vaju je spravljalo v smeh? Katere lepe lastnosti so vas pritegnile k zakoncu in katere so njega pritegnile k vam? (Svetopisemsko načelo: Luka 6:45)

Govorite v prvi osebi. Namesto da zakonca besedno napadate, mu težavo opišite s svojega zornega kota, torej kako se ob tem vi počutite. Na primer besede »Počutila sem se tako nepomembna, ko si sprejel odločitev, ne da bi se prej posvetoval z menoj« bodo verjetno prej izvabile pozitiven odziv kakor pa besede »To je čisto tebi podobno – vedno se odločiš, ne da bi se prej posvetoval z menoj!«. (Svetopisemsko načelo: Kološanom 4:6)

Pravočasno odnehajte. Če postajate jezni in svojih občutkov ne morete več nadzorovati, bi bilo morda najboljše, da pogovor preložite. Ponavadi ni nič narobe, če se iz pogovora, ki bo vsak čas prerasel v prepir, umaknete do takrat, ko se boste lahko bolj mirno pogovarjali. (Svetopisemsko načelo: Pregovori 17:14)