Pred poroko je bilo videti, da imata z zakoncem zelo veliko skupnega. Zdaj pa je zaradi razočaranja med vama nastala pregrada in se počutita, kot da si delita zaporniško celico, ne pa radosti zakona.

Svoj odnos lahko izboljšata. Najprej pa razmislita, zaradi česa sta morda razočarana.

Prične se realno življenje. Služba, vzgajanje otrok in odnos z zakončevimi starši lahko postopoma načnejo zakonsko srečo. Poleg tega lahko na zakon pritiskajo nepričakovani problemi – na primer finančne težave ali skrb za družinskega člana, ki se bojuje s kronično boleznijo.

Razlike so videti nepremostljive. Veliko parov je med sestajanjem nagnjenih k temu, da spregledajo razlike. Ko pa se moški in ženska poročita, ugotovita, kako sta si pravzaprav različna v stvareh, kot so na primer način komunikacije, ravnanje z denarjem in reševanje problemov. Razlike, ki so bile nekoč samo nadležne, postanejo sedaj morda nevzdržne.

Čustveno sta se oddaljila. Čez čas se lahko mož ali žena zaradi neprijaznih besed ali dejanj in nerešenih sporov čustveno zapre ali pa se, kar je še hujše, prične čustveno navezovati na koga drugega.

Imela sta nestvarna pričakovanja. Nekateri ljudje se podajo v zakon prepričani, da so našli pravo osebo, ki jim je namenjena. Čeprav je takšna zamisel videti romantična, pa lahko vodi v katastrofo. Takoj ko se pojavijo problemi, se zmotno prepričanje o »popolnem partnerju« razblini, zakonca pa imata občutek, da sta storila napako.

Osredinjajte se na zakončeve lepe lastnosti. Poskusite naslednje: Na listek napišite tri pozitivne lastnosti svojega zakonca. Ta listek imejte pri sebi, morda na hrbtni strani manjše poročne slike, ali pa ga prepišite v mobilno napravo. Večkrat si preberite te lastnosti, ki vas bodo spomnile, zakaj ste se poročili s svojim zakoncem. Če se boste osredinjali na zakončeve lepe lastnosti, boste prispevali k miru in lažje boste prenašali razlike. (Svetopisemsko načelo: Rimljanom 14:19)

Načrtujta skupno preživljanje časa. Preden sta se poročila, sta si verjetno določila čas, kdaj bosta kaj skupaj počela. Zmenki so bili nekaj novega in vznemirljivega, toda ničesar nista prepustila naključju. Zakaj ne bi nekaj podobnega naredila tudi sedaj? Načrtujta priložnosti, ko bosta z zakoncem skupaj preživela nekaj časa, kakor da bi bila na zmenku. Skupno preživljanje časa vama bo pomagalo, da se bosta zbližala, lažje pa se bosta tudi spoprijemala z nepričakovanimi problemi v življenju. (Svetopisemsko načelo: Pregovori 5:18)

Pogovarjajta se o svojih občutkih. Ali lahko zakoncu spregledate, če vas je prizadel s svojimi besedami ali dejanji? Če mu ne morete, se ne zavijte v molk. Čim prej se z njim mirno pogovorite, če je le mogoče še isti dan. (Svetopisemsko načelo: Efežanom 4:26)

Uvidite razliko med svojimi čustvi in zakončevimi nameni. Najverjetneje nihče od vaju nima namena drugega prizadeti. Svojemu zakoncu to zagotovite, tako da se mu iskreno opravičite, če ste morda ranili njegova čustva. Nato pa se pogovorita o tem, kaj določnega lahko naredita, da ne bi nehote ranila čustev drug drugega. Upoštevajta svetopisemski nasvet: »Bodite pa drug do drugega prijazni in polni najgloblje sočutnosti ter si velikodušno odpuščajte.« (Efežanom 4:32)

Imejte stvarna pričakovanja. V Svetem pismu piše, da bodo tisti, ki so poročeni, »doživljali stisko«. (1. Korinčanom 7:28) Kadar doživite takšno stisko, ne sklenite prehitro, da ste storili napako, ker ste se poročili. Raje si z zakoncem prizadevajta reševati nesoglasja ter se prenašajta med seboj in si velikodušno odpuščajta. (Kološanom 3:13)