KAJ PRAVIJO NEKATERI: Življenje se je razvilo spontano iz nežive materije.

ZAKAJ NEKATERI LJUDJE NISO ZADOVOLJNI S TEM ODGOVOROM: Znanstveniki danes o kemični in molekularni zgradbi živih bitij vedo več kot kdaj prej, vendar še vedno ne morejo z gotovostjo definirati, kaj življenje sploh je. Najpreprostejšo živo celico in neživo materijo namreč loči nepremostljiv prepad.

Znanstveniki lahko le ugibajo, kakšne so bile razmere na zemlji pred več milijardami let. O tem, kje je nastalo življenje, imajo različno mnenje – na primer, ali je nastalo znotraj vulkana ali na dnu oceana. Nekateri pa menijo, da so osnovni gradniki življenja najprej nastali nekje drugje v vesolju in zatem na zemljo prišli z meteorji. Vendar pa s tem ne priskrbijo odgovora na vprašanje, kako je življenje nastalo; odgovor nanj samo pomikajo dlje v vesolje.

Znanstveniki razpravljajo o tem, da so morda obstajale molekule, ki so bile predhodnice genetskega materiala, kakršnega poznamo danes. Domnevajo namreč, da obstaja več možnosti, da bi se iz nežive materije razvila takšna molekula, ki bi se bila sposobna deliti. Vendar znanost vse do danes ni našla nobenega dokaza, da so takšne molekule sploh kdaj obstajale, prav tako pa jih znanstveniki niso mogli ustvariti v laboratorijih.

Živa bitja so edinstvena v tem, kako shranjujejo in obdelujejo informacije. Celice prenašajo, preberejo in izpolnjujejo navodila, ki so zapisana v njihovem genskem kodu. Nekateri znanstveniki genski kod primerjajo z računalniško programsko opremo, kemično sestavo celice pa z računalniško strojno opremo. Vseeno pa evolucija ne more pojasniti, od kod so prišle informacije, ki so v genskem kodu.

Beljakovinske molekule so nujno potrebne za delovanje celice. Običajna beljakovinska molekula je sestavljena iz več sto aminokislin, ki so povezane v točno določenem zaporedju. Poleg tega se mora molekula, da bi bila uporabna, zviti v točno določeno tridimenzionalno obliko. Nekateri znanstveniki zato sklenejo, da bi bila možnost spontanega nastanka že samo ene beljakovinske molekule skrajno neverjetna. Znanstvenik Paul Davies je glede tega napisal: »Za delovanje celice je potrebnih več tisoč različnih beljakovin, zato je malo verjetno, da so nastale zgolj slučajno.«

SKLEP: Po desetletjih raziskovanja na skoraj vseh področjih znanosti še vedno ostaja dejstvo, da življenje nastane samo iz že obstoječega življenja.

KAJ PRAVIJO NEKATERI: Iz prvega živega bitja se je zaradi naključnih mutacij in naravnega izbora postopoma razvila cela množica živih bitij, tudi človek.

ZAKAJ NEKATERI LJUDJE NISO ZADOVOLJNI S TEM ODGOVOROM: Nekatere celice so kompleksnejše od drugih. Kako je mogoče, da so se kompleksnejše celice razvile iz preprostejših? Glede na neki vir je to vprašanje »pogosto navedeno kot druga največja skrivnost evolucije, takoj za vprašanjem, kako se je življenje začelo«.

Znanstveniki so znotraj vsake celice odkrili kompleksne molekularne mehanizme, sestavljene iz beljakovinskih molekul, ki skupaj opravljajo zapletene naloge. K tem nalogam spada dostavljanje hranil in spreminjanje le-teh v energijo, popravljanje poškodovanih delov celice in prenašanje sporočil znotraj nje. Ali lahko zasluge za sestavo in delovanje teh dovršenih mehanizmov pripišemo naključnim mutacijam in naravnemu izboru? Mnogim je to zamisel težko sprejeti.

Živali in ljudje nastanemo iz ene same oplojene celice. V zarodku se celice množijo in se nazadnje pričnejo ločevati oziroma razlikovati, tako da nastajajo celice različnih oblik in funkcij, ki potem sestavljajo posamezne dele telesa. Evolucija ne more pojasniti, kako vsaka celica »ve«, kaj mora postati in kam v telesu se mora prestaviti.

Znanstveniki se sedaj zavedajo, da bi moralo priti do sprememb znotraj celice, in sicer na molekularni ravni, da bi se lahko iz ene vrste živali razvila druga vrsta. Ali je potem sploh mogoče, da bi lahko naključnim mutacijam in naravnemu izboru pripisali zasluge za nastanek različnih vrst živali na našem planetu, ko pa znanstveniki ne morejo dokazati niti tega, kako lahko z evolucijskim procesom nastane že »najpreprostejša« celica? Michael Behe, profesor bioloških znanosti, pravi, da so raziskave glede zgradbe živalskega telesa »odkrile nepričakovano, a sijajno kompleksnost. Vseeno pa niso prav nič prispevale k boljšemu razumevanju tega, kako je lahko takšna kompleksnost nastala s procesom, ki ni plod inteligence.«

Ljudje se zavedamo sami sebe, lahko razmišljamo in sklepamo. Del naše narave so tudi moralne lastnosti, kot so velikodušnost, požrtvovalnost in občutek za to, kaj je prav in kaj napačno. Z naključnimi mutacijami in naravnim izborom se ne da pojasniti obstoja teh edinstvenih lastnosti človeškega uma.

SKLEP: Čeprav mnogi vztrajajo, da je življenje plod evolucije in da je to neizpodbitno dejstvo, pa nekateri niso zadovoljni z odgovori, ki jih ta teorija ponuja glede nastanka življenja in razvoja različnih živih bitij.