KAKO se odzovete, ko se vam kdo na široko nasmehne? Najverjetneje mu nasmeh vrnete. In ob tem verjetno občutite tudi večje veselje. Da, pristni nasmehi prijateljev ali pa popolnih neznancev so nalezljivi in prebudijo dobre občutke. Ženska z imenom Magdalena je rekla: »Moj pokojni mož Georg je imel topel nasmeh. Ko so se najine oči srečale, sem se počutila sproščeno in varno.«

Iskren nasmeh izraža pozitivna čustva, kot so veselje, sreča in zadovoljstvo. In res, »za smeh se zdi, kot da je del naše narave,« je pisalo v članku v spletni reviji Observer, ki jo izdaja Združenje psiholoških ved. Pisalo je tudi, da so celo novorojenčki zmožni »zelo natančno razbrati izraze obraza«. V članku je še pisalo: »Poleg tega da so ljudje iz nasmehov zmožni razbrati koristne informacije, so te informacije zmožni tudi uporabiti za usmerjanje svojega ravnanja.«

Raziskovalci na harvardski univerzi v Združenih državah so preučevali skupino starejših pacientov in njihov odziv na izraze obraza zdravstvenih delavcev. Ko je bilo z obrazov zdravstvenega osebja mogoče razbrati »toplino, zanimanje, skrb in sočutje«, so bili po poročilu raziskovalcev pacienti zadovoljnejši, njihovo telesno in duševno zdravje pa se je izboljšalo. Toda ko se je osebje s svojo brezbesedno komunikacijo distanciralo od pacientov, se je zgodilo ravno nasprotno.

 Ko se smejite, pravzaprav delate uslugo tudi samim sebi. Glede na raziskave so koristi smeha med drugim večja samozavest in sreča ter zmanjšanje stresa. Mrkost pa lahko ima nasproten učinek.

Magdalena, ki smo jo omenili na začetku, je bila Jehovova priča že med drugo svetovno vojno. Ker ni hotela sprejeti nacistične ideologije, je bila skupaj z drugimi člani svoje družine poslana v ravensbrüško koncentracijsko taborišče v Nemčiji. »Včasih so nam pazniki preprečili govoriti z drugimi zaporniki,« se je spominjala. »Niso pa imeli nadzora nad našimi izrazi obraza. Že nasmeh moje mame in sestre mi je dvignil moralo in okrepil odločenost, da zdržim.«

Morda se vam zdi, da imate zaradi življenjskih skrbi malo razlogov za smejanje. Vendar ne pozabite, da se občutki običajno pojavijo za mislimi. (Pregovori 15:15; Filipljanom 4:8, 9) Torej, zakaj se ne bi potrudili, čeprav je morda težko, razmišljati o pozitivnih, prijetnih stvareh, kadar koli je to le mogoče? * Mnogim sta pri tem pomagala branje Svetega pisma in molitev. (Matej 5:3; Filipljanom 4:6, 7) Pravzaprav se besedi »srečen« in »veselje« ter njune izpeljanke v Svetem pismu pojavijo več stokrat! Zakaj ne bi iz te knjige vsak dan prebrali stran ali dve? In kdo ve, morda se boste tudi vi pogosteje zalotili pri smejanju.

Poleg tega ne čakajte, da se drugi nasmehnejo vam. Sami prevzemite pobudo; nekomu vsaj malo polepšajte dan. Na svoj nasmeh glejte kot na Božje darilo, saj to v resnici tudi je – je darilo, ki obogati vas in ljudi, ki ga vidijo.