»Nikoli ne bodite zaskrbljeni za naslednji dan, saj bo ta imel svoje skrbi.« (MATEJ 6:34)

Kaj to pomeni: Vsakodnevne skrbi so del življenja. Toda ne povečujte si današnjih skrbi s tem, da razmišljate še o jutrišnjih. Osredotočajte se na vsak dan posebej.

• Posledica stresa je lahko tesnobnost, zato imejte v mislih naslednje: Prvič, ne morete se ogniti vsemu stresu. Obremenjevanje s stvarmi, ki jih ne morete preprečiti, samo povečuje stres. Drugič, stvari, ki vam povzročajo skrbi, se pogosto sploh ne zgodijo.

»Modrost, ki je od zgoraj, [...] je razumna.« (JAKOB 3:17)

Kaj to pomeni: Ne bodite perfekcionisti. Sebi in drugim ne postavljajte nerealno visokih meril.

• Bodite skromni, postavite si razumna merila in se zavedajte svojih omejitev in omejitev drugih. S tem boste sebi in drugim zmanjšali stres ter boste bolj uspešni. Poleg tega ohranite smisel za humor. Če se smejite – tudi ko gre kaj narobe – sprostite napetost in si izboljšate počutje.

»Preudaren človek ostane miren.« (PREGOVORI 17:27)

Kaj to pomeni: Negativna čustva lahko zameglijo razum, zato skušajte ostati mirni.

• Ugotovite, kaj vam povzroča stres, in bodite pozorni na svoj odziv. Na primer: Ko ste pod stresom, bodite pozorni na svoje misli, občutke in ravnanje (morda si jih lahko celo zabeležite). To, da veste, kako se odzovete na stres, vam lahko pomaga, da se z njim bolj učinkovito spoprimete. Poleg tega poskušajte stvari, ki vam povzročajo stres, odstraniti iz svojega življenja. Če to ni izvedljivo, poskusite zmanjšati njihov vpliv, morda tako, da najdete boljši način za opravljanje nalog ali da bolj učinkovito rabite svoj čas.

• Na stvari skušajte gledati z drugega zornega kota. To, kar vam povzroča stres, morda ne povzroča stresa komu drugemu. Razlika je morda v tem, kakšen pogled imate na stvari. Razmislite o naslednjih treh predlogih:

  1. Drugim ne pripisujte slabih motivov. Morda vas nekdo preskoči, ko stojite v vrsti. Če razmišljate samo o tem, da je bilo njegovo dejanje nesramno, lahko postanete razdraženi. Zakaj ne bi raje sklenili, da je za svoje dejanje imel utemeljen razlog? Verjetno ga je res imel!

  2. Ko se znajdete v razmerah, ki bi vam lahko povzročile stres, poiščite v njih nekaj pozitivnega. Čakanje v dolgi vrsti pri zdravniku ali na letališču je manj stresno, če čas porabite za branje, delo ali za pregledovanje elektronske pošte.

  3. Glejte širše. Vprašajte se: Ali bo ta težava še vedno tako velika jutri ali naslednji teden? Razlikujte med manjšimi oziroma kratkotrajnimi težavami in večjimi težavami.

»Vse naj poteka spodobno in urejeno.« (1. KORINČANOM 14:40)

Kaj to pomeni: V svojem življenju skušajte ohranjati red.

• Razumna mera reda dobro vpliva na nas. Nekaj, kar prispeva k neredu in posledično stresu, je odlašanje, saj lahko vodi do neskončnega seznama nedokončanih nalog. Poskusite udejanjati naslednja dva predloga:

  1. Naredite si razumen urnik in se ga držite.

  2. Ugotovite, kateri dejavniki prispevajo k odlašanju, in jih odpravite.

»Boljše je malo počitka kakor veliko truda in lovljenja vetra.« (PRIDIGAR 4:6)

Kaj to pomeni: Deloholiki pogosto ne morejo uživati koristi svojega truda. Morda jim ne ostane nič časa ali energije, da bi uživali v tem, za kar delajo.

• Glede dela in denarja bodite realni. Imeti več denarja ne pomeni biti bolj srečen ali imeti manj stresa. Pravzaprav velja nasprotno. V Pridigarju 5:12 piše: »Bogatašu njegovo bogastvo ne da spati.« Zato skušajte živeti po svojih zmožnostih.

• Vzemite si čas za sprostitev. Stres si zmanjšate, ko delate stvari, ki vas veselijo. Toda pasivna rekreacija, kot je gledanje televizije, najverjetneje ne bo pomagala.

• Omejite uporabo elektronskih naprav. Ognite se temu, da bi neprestano preverjali elektronsko pošto, tekstovna sporočila ali družbena omrežja. Izven delovnega časa ne preverjajte službene elektronske pošte, razen če okoliščine to zahtevajo.

»Fizična vaja koristi.« (1. TIMOTEJU 4:8)

Kaj to pomeni: Redno rekreiranje prispeva k boljšemu zdravju.

• Razvijte zdrave navade. Fizična aktivnost vam lahko izboljša počutje in pomaga vašemu telesu, da se lažje bori s stresom. Prehranjujte se zdravo in pazite, da ne izpuščate obrokov. Poskrbite za dovolj počitka.

• Ne zatekajte se k škodljivim »rešitvam« za stres, kot je kajenje ali zloraba drog in alkohola. Dolgoročno gledano to povečuje stres, morda tako, da vas oropa zdravja in težko prisluženega denarja.

• Če stres postane neznosen, obiščite zdravnika. Iskanje strokovne pomoči ni poraz.

»[Ugotovite], kaj je pomembnejše.« (FILIPLJANOM 1:10)

Kaj to pomeni: Skrbno razmislite o svojem prednostnem vrstnem redu.

• Naredite seznam svojih nalog in jih razvrstite po pomembnosti. To vam bo pomagalo, da se boste osredotočili na pomembnejša opravila. Ugotovili boste tudi, katera opravila vam ni treba narediti takoj in katera lahko preložite na druge ali jih celo opustite.

• En teden si zapisujte, kako rabite svoj čas. Nato razmislite, kako bi ga lahko bolje rabili. Ko boste imeli več nadzora, boste občutili manj pritiska.

• Določite, kdaj boste počivali. Tudi kratek počitek vas lahko osveži in vam zmanjša stres.

»Zaskrbljenost človeka obremenjuje, dobra beseda pa ga razveseljuje.« (PREGOVORI 12:25)

Kaj to pomeni: Prijazne, sočutne besede drugih vas lahko poživijo.

• Pogovorite se z razumevajočo osebo. Zaupni prijatelj vam lahko pomaga, da stvari vidite še z drugega zornega kota ali da celo vidite rešitev, ki ste jo spregledali. In že to, da nekomu zaupate svoje skrbi, vam lahko pomaga, da se bolje počutite.

• Prosite za pomoč. Ali lahko kakšno nalogo preložite na druge ali pa jih prosite, da vam jo pomagajo opraviti?

• Če vam stres povzroča sodelavec, skušajte izboljšati vajin odnos. Ali mu lahko na primer prijazno in obzirno poveste, kako se zaradi njega počutite? (Pregovori 17:27) Če to ne deluje, ali lahko z njim preživite manj časa?

»Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (MATEJ 5:3)

Kaj to pomeni: Ljudje potrebujemo več kot le hrano, obleko in zavetje. Imamo tudi duhovne potrebe. Da bi lahko bili srečni, se moramo teh potreb zavedati in jih zadovoljiti.

• V veliko pomoč je lahko molitev. Bog vas vabi, da preložite »nanj vse svoje skrbi, ker mu je res mar za vas«. (1. Petrovo 5:7) Molitev in premišljevanje o spodbudnih stvareh vam lahko dasta notranji mir. (Filipljanom 4:6, 7)

• Berite o stvareh, ki vas bodo zbližale z Bogom. Načela, obravnavana v tej reviji, so iz Svetega pisma, ki je bilo napisano zato, da bi zadovoljilo naše duhovne potrebe. Ta načela prispevajo tudi k »uporabni modrosti in razsodnosti«. (Pregovori 3:21, pdč. op.) Postavite si za cilj, da preberete Sveto pismo. Morda bi lahko začeli pri knjigi Pregovori.