• Sveto pismo je preživelo veliko zlobnih napadov vplivnih ljudi. V srednjem veku so na primer v nekaterih »krščanskih« državah »posedovanje in branje Svetega pisma v vernakularju [ljudskem jeziku] vse bolj povezovali s krivoverstvom in odpadništvom«, piše v knjigi An Introduction to the Medieval Bible. Učenjaki, ki so prevajali Sveto pismo v domači jezik ali pa so spodbujali k preučevanju te knjige, so tvegali svoje življenje. Nekateri so bili umorjeni.

• Sveto pismo je kljub mnogim nasprotnikom postalo, in je še vedno, najbolj razširjena knjiga vseh časov. V celoti ali deloma so ga natisnili v kakih pet milijardah izvodih v več kot 2800 jezikih. To je v ostrem nasprotju s knjigami o filozofiji, znanosti in podobnih temah, ki imajo morda omejeno naklado in lahko hitro zastarijo.

• Sveto pismo je pomagalo ohraniti in dodatno oblikovati nekatere jezike, v katere so ga prevajali. Nemški prevod Martina Lutra je močno vplival na nemščino. Za prvi izvod prevoda King James Version je bilo rečeno, da je »verjetno najvplivnejša knjiga, ki so jo kdaj izdali« v angleščini.

• Sveto pismo »je močno vplivalo na zahodno kulturo, in to ne samo na verska prepričanja in običaje, ampak tudi na umetnost, literaturo, zakon, politiko in druga področja, ki jih je preveč, da bi jih naštevali«. (The Oxford Encyclopedia of the Books of the Bible)

To je le nekaj dejstev, zaradi katerih se Sveto pismo razlikuje od drugih knjig. Toda zakaj je tako priljubljeno? Zakaj so ljudje tvegali življenje zanj? Veliko je razlogov in iz njih izluščimo naslednje: V Svetem pismu so zapisani moralni in duhovni nauki, ki odsevajo izjemno modrost. Ta knjiga nam pomaga razumeti temeljni vzrok za človeško trpljenje in spore. Še več, obljublja, da se bodo ti problemi končali, in celo odkriva, kako se bo to zgodilo.

Izobrazba je pomembna. Toda »izobrazba [. . .], ki vam prinese naziv na koncu imena, ni jamstvo za moralno inteligenco«, je rekel urednik kanadskega časopisa Ottawa Citizen. Prav zares, mnogo visoko izobraženih ljudi, tudi voditeljev v poslovnem svetu in vladi, vara, goljufa in krade. Zaradi tega smo priča »resni krizi zaupanja«, kot je to pokazala svetovna študija, ki jo je objavilo podjetje za stike z javnostjo Edelman.

Sveto pismo se osredinja na moralno in duhovno izobraževanje. Pomaga nam razumeti »pravičnost, pravico in poštenost, celotno pot dobrega«. (Pregovori 2:9) Razmislimo na primer, kaj se je zgodilo 23-letnemu moškemu, ki je bil v zaporu na Poljskem in ga bomo poimenovali Štefan. Med prestajanjem zaporne kazni je začel preučevati Sveto pismo in uvidel vrednost njegovih praktičnih nasvetov. »Zdaj razumem, kaj pomeni zapoved ‚Spoštuj svojega očeta in svojo mater‘,« je zapisal. »Naučil sem se tudi nadzorovati svoja čustva, še zlasti pretirano jezo.« (Efežanom 4:31; 6:2)

Štefan si je k srcu vzel načelo, ki ga najdemo v Pregovorih 19:11: »Uvid zadržuje človeka pred jezo in v čast se mu šteje, če spregleda prestopek.« Ko se Štefan spoprijema s kako težavno okoliščino, skuša o njej mirno premisliti in upoštevati ustrezna svetopisemska načela. »Ugotovil sem, da je Sveto pismo najboljši vodnik,« je rekel.

Maria je Jehovova priča. Nekoč jo je neka ženska, ki je bila polna predsodkov, javno žalila, kar je povzročilo nemalo razburjenja. Vendar se ji Maria ni maščevala, ampak je mirno nadaljevala svojo pot. Ženski je bilo nato žal, ker se je tako vedla, zato je poiskala Priče. Čez kak mesec je Mario končno spet videla. Objela jo je in se ji opravičila. Še več, pravilno je ugotovila, da sta Marijina blagost in samoobvladanje odsev njenega  verovanja. In kakšen je bil rezultat? Ženska, ki je bila prej polna predsodkov, se je odločila, da bo z Jehovovimi pričami preučevala Sveto pismo. Pri tem se ji je pridružilo pet članov njene družine.

Jezus Kristus je rekel, da »se modrost izkazuje pravična po svojih delih«. (Luka 7:35) In res imamo obilo dokazov, da so svetopisemska načela učinkovita. Iz nas izvabijo najboljše. Za ta načela velja, da »neizkušenim dajejo modrost [. . .], razveseljujejo srce« in razsvetljujejo oči, s tem da priskrbujejo jasno duhovno in moralno vodstvo. (Psalm 19:7, 8)

Ko raziskovalci preučujejo kako nalezljivo bolezen, skušajo ugotoviti njen vzrok – oziroma kaj je povzročilo izbruh bolezni. Enako načelo velja pri razumevanju drugačne »kuge«, in sicer človeškega trpljenja in sporov. Tudi tu nam je Sveto pismo v veliko pomoč, saj poroča o najzgodnejši zgodovini človeštva, o času, ko so se začele naše težave.

Prva Mojzesova knjiga odkriva, da so se težave človeštva začele, ko sta se prva človeka uprla Bogu. Med drugim sta izbrala, da bosta sama odločala o tem, kaj je dobro in kaj slabo – to pravico pa ima samo naš Stvarnik. (1. Mojzesova 3:1–7) Žalostno je, da so od takrat ljudje na splošno privzeli enako neodvisno razmišljanje. Do česa je to pripeljalo? Človeška zgodovina ne poroča o svobodi in sreči, ampak o sporih, zatiranju ter moralnih in duhovnih nesoglasjih. (Pridigar 8:9) Sveto pismo za človeka upravičeno pravi: »Ni mu dana oblast, da usmerja svoje korake.« (Jeremija 10:23) Dobra novica je, da bo človekovega pogubnega  eksperimentiranja z moralno neodvisnostjo kmalu konec.

Sveto pismo nam zagotavlja, da Bog iz ljubezni do tistih, ki spoštujejo njegovo avtoriteto in merila, ne bo večno prenašal hudobije niti trpljenja, ki ga hudobija povzroča. Hudobni bodo želi »sadove svoje poti«. (Pregovori 1:30, 31) Po drugi strani pa bodo »krotki [. . .] podedovali zemljo in uživali obilje miru«. (Psalm 37:11)

Bog bo po »Božjem kraljestvu« izpolnil svoj namen glede miroljubne zemlje. (Luka 4:43) Božje kraljestvo je svetovna vlada, po kateri bo Bog upravičeno vladal človeštvu. Jezus je to Kraljestvo omenjal v zvezi z zemljo, ko je v svoji vzorčni molitvi rekel: »Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja [. . .] na zemlji.« (Matej 6:10)

Da, podložniki Božjega kraljestva bodo izpolnjevali Božjo voljo. Priznavali bodo, da je upravičen vladar Stvarnik, ne pa kak človek. Nič več ne bo korupcije, pohlepa, ekonomskih razlik, rasnih predsodkov in vojn. Dobesedno bo en svet, ena vlada in veljala bodo ena moralna in duhovna merila. (Razodetje 11:15)

Da bi lahko videli ta novi svet, pa je ključnega pomena izobraževanje. V 1. Timoteju 2:3, 4 piše: »[Bog] hoče, da bi se rešili  vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice.« Ta resnica zajema svetopisemske nauke, ki bi jih lahko poimenovali ustava tega Kraljestva. Gre za zakone in načela, po katerih bo Kraljestvo vladalo. Nekatera načela in zakone lahko najdemo v govoru na gori, ki ga je imel Jezus Kristus. (Matej, poglavja 5–7) Ob branju teh treh poglavij si skušajte predstavljati, kakšno bo življenje, ko bodo vsi udejanjali Jezusovo modrost.

Ali naj bi bili presenečeni nad tem, da je Sveto pismo najbolj razširjena knjiga na svetu? Prav gotovo ne! Svetopisemske nauke zaznamuje Božje navdihnjenje. Splošna razširjenost te knjige pa kaže, da Bog želi, da bi se ljudje iz vseh jezikov in narodov učili o njem in imeli koristi od blagoslovov, ki jih bo prineslo njegovo Kraljestvo. (Apostolska dela 10:34, 35)