MNOGI vodni sesalci, ki živijo v mrzlih vodah, imajo debelo plast podkožne maščobe, ki jih varuje pred izgubo toplote. Morske vidre pa imajo drugačno izolacijo – debel kožuhast plašč.

Razmislite: Kožuh morske vidre je gostejši od kožuha katerega koli drugega sesalca, saj ima vidra kakih 155.000 dlak na kvadratni centimeter. Ko vidra plava, njen kožuh zadržuje plast zraka tesno ob telesu. Ta zrak deluje kot toplotni izolator in preprečuje, da bi njena koža prišla v neposreden stik z mrzlo vodo in bi se njeno telo ohladilo.

Znanstveniki menijo, da bi se iz kožuha morske vidre dalo česa naučiti. Naredili so poizkuse z več umetnimi kožuhi, pri čemer so spreminjali dejavnike, kot sta dolžina in gostota dlak. Ugotovili so, da »gostejša in daljša ko je dlaka, bolj suha ostaja oziroma bolj vodoodporna je dlakava površina«. Rečemo lahko, da se morska vidra ponaša z zares odličnim kožuhom.

Raziskovalci upajo, da bo njihovo preučevanje prispevalo k tehnološkim izboljšavam pri načrtovanju in izdelavi novih vodoodpornih tekstilnih materialov. Morda bo to nekatere navedlo na razmišljanje, da bi bilo za tiste, ki se potapljajo v hladnih vodah, bolje, da bi nosili kožuhasto potapljaško obleko – podobno kožuhu morske vidre!

Kaj menite? Ali je kožuh morske vidre, ki deluje kot toplotni izolator, plod evolucije ali ustvaritve?