Ali je vesolje vedno obstajalo?

V 1. Mojzesovi 1:1 piše: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.«

Mnogi ugledni znanstveniki so vse do druge polovice 20. stoletja verjeli, da je vesolje vedno obstajalo. Vendar zaradi nedavnih odkritij večina znanstvenikov zdaj priznava, da je naše vesolje imelo začetek.

Kako je Zemlja izgledala na začetku?

V 1. Mojzesovi 1:2, 9 je zapisano, da je bila Zemlja na začetku »pusta in prazna«, prekrita z vodo.

Ta zapis se sklada s sodobnimi znanstvenimi odkritji. Biolog Patrick Shih pravi, da je naš planet sprva imel »ozračje, ki ni bilo primerno za dihanje, saj ni bilo kisika, [...] in je bil videti kot pokrajina iz znanstvene fantastike«. V reviji Astronomy piše: »Nove raziskave kažejo na to, da je bila Zemlja prej vodni planet, na katerem je bilo zelo malo ali sploh nič kopnega.«

 Kako se je atmosfera postopoma spreminjala?

Prva Mojzesova 1:3–5 nakazuje, da takrat, ko je svetloba začela prodirati skozi atmosfero, njenega vira ni bilo mogoče videti z Zemljinega površja. Sonce in Luna sta bila z Zemlje vidna šele kasneje. (1. Mojzesova 1:14–18)

V Raziskovalnem centru za okolje Smithsonian so povedali, da je skozi atmosfero sprva lahko prodrla le razpršena svetloba. Rekli so: »Zemlja je bila povsem ovita v gosto metansko meglo.« Kasneje se je »metanska meglica razpršila in nebo se je obarvalo modro«.

V kakšnem zaporedju se je na Zemlji pojavilo življenje?

V 1. Mojzesovi 1:20–27 beremo, da so bile ustvarjene ribe, ptice, kopenske živali, navsezadnje pa še ljudje. Znanstveniki verjamejo, da so se prve ribe pojavile veliko pred prvimi sesalci, ljudje pa veliko kasneje.

Nekateri ljudje trdijo, da se Sveto pismo ne sklada s sodobnimi znanstvenimi odkritji. Vendar pa takšne trditve velikokrat temeljijo na napačnem razumevanju Svetega pisma.

Sveto pismo ne pravi, da sta vesolje ali Zemlja stara le 6000 let. Sveto pismo preprosto pravi, da sta bila Zemlja in vesolje ustvarjena »v začetku«. (1. Mojzesova 1:1) Ne omenja pa, kdaj je bil ta začetek.

Sveto pismo ne pravi, da je bilo življenje na Zemlji ustvarjeno v šestih dneh, ki so trajali po 24 ur. Beseda »dan« se v Svetem pismu nanaša na časovna obdobja. Na primer, v 1. poglavju 1. Mojzesove knjige je opisana ustvaritev našega planeta in življenja na njem v šestih stvarjenjskih »dneh«. To je potekalo v časovnem obdobju, ki se imenuje »dan, ko je Bog Jehova * naredil zemljo in nebo«. (1. Mojzesova 2:4) Torej se lahko vsak od šestih stvarjenjskih »dni«, v katerih je Bog pripravil Zemljo in na njej ustvaril življenje, nanaša na izjemno dolgo časovno obdobje.

Sveto pismo ne pravi, da se živa bitja skozi čas ne morejo spreminjati. Prva Mojzesova knjiga pravi, da so bile živali ustvarjene »po njihovih vrstah«. (1. Mojzesova 1:24, 25) Izraz »vrsta« ima v Svetem pismu veliko širši pomen kot v znanosti. Takšna opredelitev dopušča možnost, da sčasoma pri živih bitjih, ki živijo skupaj, pride do sprememb oziroma variacij. Vendar je to, čemur znanstveniki pravijo evolucija nove vrste, zgolj variacija znotraj »vrste«, ki je rabljena v 1. Mojzesovi knjigi.

 Kaj mislite?

Kot smo videli, Sveto pismo s preprostimi in točnimi izrazi opiše začetek vesolja, prvotno stanje Zemlje in nastanek življenja. Ali je potem možno, da Sveto pismo odkriva tudi tistega, ki je vse to ustvaril? »To, da je nastanek življenja posledica nadnaravnega dogodka,« piše v enciklopediji Britannici, »ni v nasprotju s trenutnimi znanstvenimi raziskavami.« *