Alhazen se je okoli leta 965 n. št. rodil v Basri, v današnjem Iraku. Zanimal se je za astronomijo, fiziko, glasbo, kemijo, matematiko, medicino, optiko in poezijo. Za kaj se mu moramo še posebej zahvaliti?

Zgodba o Alhazenu je že dolgo razširjena. Povezana je z načrtom za reguliranje vodnega toka reke Nil. Alhazen si je načrt za ta projekt zamislil že skoraj 1000 let prej, preden je bil v Asuanu izpeljan leta 1902.

Kot govori zgodba, je Alhazen imel velikopotezni načrt, da bi z zajezitvijo Nila ublažil obdobja poplav in suš. Ko je kairski vladar kalif Al Hakim izvedel za to idejo, je Alhazena povabil v Egipt, da bi jez zgradil. Toda ko je Alhazen na lastne oči videl Nil, je ugotovil, da temu ne bo kos. Ker se je bal, da bi ga razvpiti čustveno nestabilni kalif kaznoval, se je vse do njegove smrti, kakšnih 11 let kasneje leta 1021, pretvarjal, da je nor. Medtem ko je bil zaradi hlinjene norosti v hišnem priporu, je imel veliko časa, da se je lahko posvetil drugim dejavnostim.

Alhazen je v tem času napisal večino od sedmih delov svoje knjige z naslovom Knjiga o optiki, ki velja za »eno najpomembnejših knjig v zgodovini fizike«. V njej je opisal eksperimente glede lastnosti svetlobe, med drugim njen razklon v barvni spekter, odboj od zrcal in upogib pri prehodu iz enega medija v drugega. Preučeval  je tudi vidno zaznavanje ter anatomijo in delovanje očesa.

Do 13. stoletja je bilo Alhazenovo delo že prevedeno iz arabščine v latinščino in še stoletja kasneje so ga evropski učenjaki navajali kot avtoriteto. Alhazenovi zapisi o lastnostih leč so položili pomemben temelj evropskim izdelovalcem očal, ki so kasneje izumili teleskop in mikroskop, ko so postavili eno lečo pred drugo.

Alhazen je odkril temeljna načela fotografije, ko je zgradil to, kar bi bila lahko prva znana kamera obskura. To je bil zaprt prostor ali »temna soba«, v katero se je skozi luknjico projicirala obrnjena slika tega, kar je bilo na drugi strani stene zunaj prostora.

V 19. stoletju so bile tej kameri dodane fotografske plošče, kar je omogočilo, da so slike trajno zajeli. Rezultat? Fotoaparat. Vsi sodobni fotoaparati – in seveda tudi samo oko – uporabljajo ista fizikalna načela kot kamera obskura. *

Izreden vidik Alhazenovega dela je bilo natančno in sistematično raziskovanje naravnih pojavov. Alhazen je imel za tisti čas zelo nenavaden pristop. Bil je eden izmed prvih raziskovalcev, ki so teorijo testirali z eksperimenti in se ni bal podvomiti o takrat splošno sprejetih prepričanjih, če se jih ni dalo dokazati.

Načelo sodobne znanosti bi lahko povzeli z besedami: »To, kar verjamete, dokažite!« Nekateri so mnenja, da je Alhazen »oče sodobne znanstvene metode«. Torej se mu lahko zahvalimo za marsikaj.