1. Katere žrtve so mnogi naredili in zakaj?

DANES milijoni Božjih služabnikov marsikaj žrtvujejo. Številni bratje in sestre so se odločili, da bodo ostali samski. Nekateri poročeni pari so se odločili, da trenutno ne bodo imeli otrok. Družine pa ohranjajo svoje življenje preprosto. Vsi so sprejeli te odločitve zaradi enega pomembnega razloga – po svojih najboljših močeh želijo služiti Jehovu. Zadovoljni so s tem, kar imajo, in zaupajo Jehovu, da jim bo priskrbel vse, kar zares potrebujejo. Ali bodo razočarani? Ne! Zakaj smo lahko o tem prepričani? En razlog je ta, da je Jehova blagoslovil Abrahama, ki je »oče vseh tistih, ki verujejo«. (Rim. 4:11)

2. a) Zakaj je bil Abraham pripravljen zapustiti Ur, kot to piše v Hebrejcem 11:8–10, 16? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

² Abraham je bil pripravljen zapustiti udobno življenje, ki ga je imel v mestu Ur. Zakaj? Ker je pričakoval »mesto, ki ima prave temelje«. (Beri Hebrejcem 11:8–10, 16.) Kaj je to »mesto«? S katerimi težavami se je Abraham spoprijemal, medtem ko je čakal, da bo to mesto zgrajeno? In kako smo lahko podobni Abrahamu in tistim v sodobnem času, ki posnemajo njegov zgled?

3. Kaj je mesto, ki ga je Abraham čakal?

³ Mesto, ki ga je Abraham čakal, je Božje kraljestvo. To Kraljestvo sestavljajo Jezus Kristus in 144.000 maziljenih kristjanov. Pavel je temu Kraljestvu rekel »mesto živega Boga, nebeški Jeruzalem«. (Heb. 12:22; Raz. 5:8–10; 14:1)  Jezus je svoje učence učil, naj molijo za to Kraljestvo oziroma naj prosijo za njegov prihod, da bi se lahko Božja volja godila na zemlji, tako kot se v nebesih. (Mat. 6:10)

4. Koliko je glede na besede iz 1. Mojzesove 17:1, 2, 6 Abraham vedel o mestu oziroma Kraljestvu, ki ga je obljubil Bog?

⁴ Ali je Abraham poznal podrobnosti glede tega, kako bo Božje kraljestvo organizirano? Ne. Več stoletij so bile te podrobnosti »sveta skrivnost«. (Efež. 1:8–10; Kol. 1:26, 27) Vendar je Abraham vedel, da bodo nekateri njegovi potomci postali kralji. To mu je obljubil sam Jehova. (Beri 1. Mojzesova 17:1, 2, 6.) Abraham je imel tako močno vero v Božje obljube, da je bilo, kot da bi videl Maziljenca oziroma Mesija, ki bo kralj Božjega kraljestva. Zato je Jezus lahko Judom v svojih dneh rekel: »Vaš oče Abraham se je zelo veselil tega, da bo videl moj dan, in ga je videl ter se razveselil.« (Jan. 8:56) Očitno je Abraham vedel, da bodo njegovi potomci sestavljali Kraljestvo, ki ga bo ustanovil Jehova, in je bil pripravljen čakati na čas, ko bo Jehova izpolnil to obljubo.

5. Kako vemo, da je Abraham čakal mesto, ki ga je ustanovil Bog?

⁵ Kako je Abraham pokazal, da čaka mesto oziroma Kraljestvo, ki ga je ustanovil Bog? Kot prvo, Abraham ni postal podložnik nobenega zemeljskega kraljestva. Ostal je nomad ter se je odločil, da se ne bo nikjer ustalil in podpiral nekega človeškega kralja. Kot drugo, Abraham ni skušal ustanoviti svojega kraljestva. Še naprej je ubogal Jehova in čakal, da bo ta izpolnil svoje obljube. Tako je Abraham pokazal, da ima izjemno vero v Jehova. Preglejmo nekatere težave, s katerimi se je spoprijemal, in poglejmo, kaj se lahko naučimo iz njegovega zgleda.

6. Kakšno mesto je bil Ur?

⁶ Mesto, ki ga je Abraham zapustil, je bilo dokaj varno, razvito in udobno za življenje. Varovalo ga je masivno obzidje in globok vodni jarek. Ljudje v Uru so bili  izobraženi v pisanju in računanju. Očitno je bilo to mesto središče trgovanja, saj so arheologi tam našli številne dokumente, ki so se uporabljali pri trgovanju. Privatne hiše so bile narejene iz opek, zidovi pa so bili prekriti z ometom in pobeljeni. Nekateri od teh domov so imeli 13 ali 14 sob in v sredini so imeli tlakovano dvorišče.

7. Zakaj je moral Abraham zaupati Jehovu, da bo ščitil njega in njegovo družino?

⁷ Abraham je moral zaupati Jehovu, da bo ščitil njega in njegovo družino. Zakaj? Spomni se, da je Abraham zapustil varno in udobno življenje v hiši v mestu Ur, da bi prebival v šotorih na odprtih planjavah v Kanaanu. Njega in njegovih družinskih članov nista več ščitila masivno obzidje in globok vodni jarek. Ravno nasprotno, bili so nezaščiteni pred napadi sovražnikov.

8. Kaj je nekoč doživel Abraham?

⁸ Abraham je izpolnjeval Božjo voljo, vendar je nekoč svoji družini težko priskrbel dovolj hrane. V deželi, v katero ga je poslal Jehova, je nastopila huda lakota. Ta lakota je bila tako velika, da se je Abraham odločil, da se bo z družino začasno preselil v Egipt. Vendar mu je v tistem času, ko je bil v Egiptu, faraon vzel ženo. Samo predstavljaj si, kako zaskrbljen je moral biti Abraham, dokler ni Jehova prisilil faraona, da mu je vrnil Saro. (1. Mojz. 12:10–19)

9. S katerimi težavami v družini se je moral Abraham spoprijemati?

⁹ Tudi Abrahamovo družinsko življenje je bilo težko. Njegova ljubljena žena Sara ni mogla imeti otrok. Več desetletij sta se morala spoprijemati z grenkim razočaranjem. Čez čas je Sara dala Abrahamu svojo služkinjo Hagaro, da bi jima ta lahko rodila otroke. Toda ko je bila Hagara noseča z Izmaelom, je začela zaničevati Saro. Okoliščine so za Saro postale tako težke, da je Hagaro odgnala od hiše. (1. Mojz. 16:1–6)

10. Katera dogodka, povezana z Izmaelom in Izakom, sta preizkusila Abrahamovo zaupanje v Jehova?

¹⁰ Čez čas je zanosila tudi Sara in Abrahamu rodila sina Izaka. Abraham je imel zelo rad oba sinova, Izmaela in Izaka. Toda ker je Izmael grdo ravnal z Izakom, je moral Abraham Izmaela in Hagaro poslati stran. (1. Mojz. 21:9–14) Kasneje je Jehova prosil Abrahama, naj mu Izaka žrtvuje. (1. Mojz. 22:1, 2; Heb. 11:17–19) V obeh primerih je moral Abraham zaupati Jehovu, da bo sčasoma poskrbel, da se bo za njegova sinova vse dobro izteklo.

11. Zakaj je moral Abraham potrpežljivo čakati na Jehova?

¹¹ V vsem tem času se je Abraham moral naučiti, kako potrpežljivo čakati na Jehova. Ko je z družino zapustil Ur, je bil star verjetno več kot 70 let. (1. Mojz. 11:31–12:4) Kakšnih 100 let je živel v šotorih in potoval po kanaanski deželi. Umrl je, ko je imel 175 let. (1. Mojz. 25:7) Toda ni doživel tega, da je Jehova izpolnil svojo obljubo, da bo njegovim potomcem dal deželo, po kateri je potoval. Prav tako ni živel dovolj dolgo, da bi videl, kako je bilo ustanovljeno mesto oziroma Božje kraljestvo. Kljub temu za Abrahama piše, da je umrl »star in zadovoljen«. (1. Mojz. 25:8) Čeprav se je moral spoprijemati s številnimi težavami, je ohranil močno vero in z veseljem čakal na Jehova. Zakaj je lahko zdržal? Ker je Jehova Abrahama njegovo celotno življenje varoval in z njim ravnal kot s prijateljem. (1. Mojz. 15:1; Iza. 41:8; Jak. 2:22, 23)

12. Na kaj čakamo in kaj bomo pregledali v nadaljevanju?

 ¹² Podobno kot Abraham tudi mi čakamo mesto, ki ima prave temelje. Vendar ne čakamo na to, da bo to mesto zgrajeno. Božje kraljestvo je bilo ustanovljeno leta 1914 in že vlada v nebesih. (Raz. 12:7–10) Zdaj čakamo na to, da bo začelo vladati še nad vso zemljo. Medtem pa se moramo spoprijemati s številnimi težavami, ki so podobne tem, ki sta jih doživela Abraham in Sara. Ali Jehovovim služabnikom v današnjih dneh uspe posnemati Abrahamov zgled? Iz življenjskih zgodb, objavljenih v Stražnem stolpu, je razvidno, da mnogi danes kažejo takšno vero in potrpežljivost, kot sta ju imela Abraham in Sara. Preglejmo nekaj takšnih zgodb in poglejmo, kaj se lahko iz njih naučimo.

13. Kaj se naučimo iz zgleda brata Waldna?

¹³ Bodi pripravljen narediti žrtve. Če želimo, da bi bilo Božje kraljestvo na prvem mestu v našem življenju, moramo posnemati Abrahama, ki je z veseljem marsikaj žrtvoval, da bi ugajal Bogu. (Mat. 6:33; Mar. 10:28–30) Razmislimo na primer o zgledu brata Billa Waldna. * Leta 1942 je bil Bill pred tem, da na ameriški univerzi diplomira iz arhitekture. Takrat je začel preučevati z Jehovovimi pričami. Eden od profesorjev mu je priskrbel službo, v kateri bi lahko delal po diplomi, vendar je Bill ponudbo odklonil. Pojasnil je, da se je odločil, da si ne bo prizadeval za posvetno kariero, ampak da bo več služil Bogu. Kmalu zatem je Bill dobil poziv za služenje vojaškega roka. Ta poziv je spoštljivo zavrnil, zato so ga obsodili na globo 10.000 ameriških dolarjev in na petletno zaporno kazen. Po treh letih je bil izpuščen. Kasneje je bil povabljen v šolo Gilead in služil kot misijonar v Afriki. Čez čas se je poročil z Evo in skupaj sta še naprej služila v Afriki, kar je  od njiju zahtevalo žrtve. Po nekaj letih sta se vrnila v Združene države, da bi skrbela za Billovo mamo. Bill svojo življenjsko zgodbo povzame takole: »V oči mi stopijo solze, ko pomislim na izredno čast, ki mi jo Jehova izkazuje s tem, da mu lahko služim že več kot 70 let. Pogosto se mu zahvaljujem, da me je vodil tako, da sem si za svojo življenjsko pot izbral služenje njemu.« Ali bi lahko tudi ti za svojo življenjsko pot izbral polnočasno službo?

14., 15. Kaj se naučimo iz zgleda brata in sestre Apostolidis?

¹⁴ Ne pričakuj, da bo tvoje življenje brez težav. Iz Abrahamovega zgleda se naučimo, da se morajo s težavami spoprijemati tudi tisti, ki svoje celotno življenje posvetijo služenju Jehovu. (Jak. 1:2; 1. Pet. 5:9) Razmislimo o tem, kako se je to videlo v življenju Aristotelisa Apostolidisa. * Krstil se je leta 1946 v Grčiji, leta 1952 pa se je zaročil s sestro Eleni, ki je imela enake cilje kot on. Vendar je Eleni zbolela in diagnosticirali so ji možganski tumor. Tumor so ji odstranili in zatem sta se poročila. Vendar se je nekaj let po poroki tumor ponovno pojavil. Zdravniki so Eleni še enkrat operirali, vendar je bila po operaciji delno paralizirana in njen govor je bil močno prizadet. Ostala je zvesta oznanjevalka kljub bolezni in temu, da je vlada takrat preganjala Jehovove priče.

¹⁵ Aristotelis je za svojo ženo skrbel 30 let. Med tem časom je bil starešina, služil je v zborovalnih odborih in pomagal pri gradnji zborske dvorane. Leta 1987 se je Eleni med oznanjevanjem hudo poškodovala. Tri leta je bila v komi in nato je umrla. Aristotelis svoje življenje povzame z naslednjimi besedami: »V vseh teh letih so težavne okoliščine, hudi izzivi in nepredvideni dogodki zahtevali izredno žilavost in vztrajnost. Vendar mi je Jehova vedno dal potrebno moč, da bi te težave premagal.« (Ps. 94:18, 19) Jehova zares zelo ljubi  tiste, ki kljub težavam zanj delajo vse, kar lahko!

16. Kakšen dober nasvet je brat Knorr dal svoji ženi?

¹⁶ Osredotoči se na prihodnost. Abraham se je osredotočil na prihodnje blagoslove, ki mu jih bo dal Jehova, in to mu je pomagalo, da je vztrajal kljub težavam. Sestra Audrey Hyde se je trudila ostati pozitivna, čeprav je njen prvi mož, Nathan Knorr, umrl za rakom, njen drugi mož, Glenn Hyde, pa je zbolel za alzheimerjevo boleznijo. * Sestra Audrey pove, da ji je pomagalo nekaj, kar ji je brat Knorr rekel samo nekaj tednov pred svojo smrtjo. Takole pravi: »Nathan me je spomnil: ‚Po smrti je naše upanje zanesljivo, in nikoli več nam ne bo treba trpeti.‘ Zatem me je spodbudil: ‚Glej naprej, ker je tam tvoja nagrada.‘ [...] Dodal je: ‚Bodi zaposlena – skušaj svoje življenje izkoristiti za to, da delaš kaj za druge. To ti bo pomagalo najti veselje.‘« Res zelo praktičen nasvet, da ostanemo zaposleni pri tem, da drugim delamo dobro, in se veselimo »v upanju«! (Rim. 12:12)

17. a) Zakaj imamo dobre razloge, da smo osredotočeni na prihodnost? b) Kako nam bo to, da posnemamo zgled, zapisan v Mihu 7:7, pomagalo, da bomo deležni prihodnjih blagoslovov?

¹⁷ Danes imamo več razlogov kot kadar koli prej, da smo osredotočeni na prihodnost. Iz svetovnih dogodkov je očitno, da smo v sklepnem delu zadnjih dni te stvarnosti. Kmalu nam ne bo več treba čakati, da mesto, ki ima prave temelje, začne vladati nad vso zemljo. Med številnimi blagoslovi, ki jih bomo takrat deležni, bo tudi to, da bodo naši dragi ljubljeni obujeni od mrtvih. Takrat bo Jehova nagradil Abrahama za njegovo vero in potrpežljivost, tako da bo njega in njegovo družino obudil v življenje na zemlji. Ali boš tam, da jim boš lahko izrekel dobrodošlico? Lahko si, če si tako kot Abraham pripravljen narediti žrtve za Božje kraljestvo, ohranjaš svojo vero trdno kljub težavam in se učiš potrpežljivo čakati na Jehova. (Beri Miha 7:7.)