1.–3. a) Kateri nauk bi morali navesti kot del naših temeljnih naukov? b) Zakaj je vstajenje tako pomembno? (Glej sliko pri naslovu.)

KAKO bi odgovoril na vprašanje: Kaj so glavni nauki tvojega verovanja? Gotovo bi poudaril, da je Jehova stvarnik in življenjedajalec. Verjetno bi omenil, da veruješ v Jezusa Kristusa, ki je umrl zato, da bi nas odkupil. In navdušeno bi dodal, da je pred nami zemeljski raj, v katerem bo Božje ljudstvo živelo večno. Toda ali bi omenil vstajenje kot enega od naukov, ki so ti zelo pri srcu?

² Imamo dobre razloge, da je vstajenje del glavnih naukov, tudi če osebno upamo, da bomo preživeli veliko stisko in večno živeli na zemlji. Apostol Pavel je takole pojasnil, zakaj je vstajenje bistveno za našo vero: »Če namreč vstajenja mrtvih ni, tudi Kristus ni bil obujen.« Če Kristus ne bi bil obujen, ne bi bil naš vladajoči kralj in naše oznanjevanje o njegovi vladi bi bilo zaman. (Beri 1. Korinčanom 15:12–19.) Vendar vemo, da je Jezus bil obujen. To prepričanje nas razlikuje od judovskih saducejev, ki so odločno zanikali, da mrtvi lahko oživijo. Tudi če nas drugi zasmehujejo, še naprej trdno verjamemo v vstajenje.  (Mar. 12:18; Apd. 4:2, 3; 17:32; 23:6–8)

³ Pavel je dejal, da je »nauk o [. . .] vstajenju mrtvih« del »osnovnega nauka o Kristusu«. (Heb. 6:1, 2) Poleg tega je poudaril, da verjame v vstajenje. (Apd. 24:10, 15, 24, 25) Toda dejstvo, da je vstajenje del osnovnega nauka, in sicer eno izmed »prvin Božjih svetih izrekov«, še ne pomeni, da je to zelo preprost nauk. (Heb. 5:12) Zakaj ne?

4. Kateri vprašanji se morda pojavita glede vstajenja?

⁴ Večina posameznikov, ki začnejo preučevati Sveto pismo, prebere pripovedi o vstajenjih iz preteklosti, kot je na primer Lazarjevo vstajenje. Izvedo tudi, da so bili Abraham, Job in Daniel prepričani, da bodo v prihodnosti mrtvi spet živeli. Vendar kako bi odgovoril, če bi te vprašali za dokaz, da vstajenjske obljube še vedno veljajo, čeprav so bile dane pred veliko leti oziroma stoletji? Ali Sveto pismo res pove, kdaj bo prišlo do vstajenja? Odgovor na ti vprašanji bo okrepil našo vero, zato poglejmo, kaj o tem piše v Svetem pismu.

5. Kaj bomo glede vstajenja najprej pogledali?

⁵ Eno je, da si predstavljamo vstajenje posameznika, ki je pravkar umrl. (Jan. 11:11; Apd. 20:9, 10) Toda kaj lahko rečemo glede obljube, da bo do vstajenja prišlo leta ali celo stoletja v prihodnosti? Ali lahko verjameš takšni dolgoročni obljubi, izrečeni bodisi glede koga, ki je umrl pred kratkim, bodisi glede koga, ki je mrtev že dolgo časa? Pravzaprav se je vstajenje, ki je bilo obljubljeno stoletja vnaprej, že zgodilo, in v to tudi verjameš. Za katero vstajenje gre? In kako je to povezano s tem, kar lahko pričakuješ glede vstajenja v prihodnosti?

6. Kako je Jezus povezan z izpolnitvijo 118. psalma?

⁶ Poglejmo si vstajenje, ki je bilo napovedano dolgo vnaprej. V 118. psalmu, za katerega nekateri menijo, da ga je napisal David, je zapisana naslednja prošnja: »Oh, Jehova, reši nas, prosim! [. . .] Naj bo blagoslovljen ta, ki prihaja v Jehovovem imenu!« Verjetno se spomniš, da so ljudje citirali to prerokbo glede Mesija, ko je Jezus devetega nisana, malo pred svojo smrtjo, prijezdil v Jeruzalem. (Ps. 118:25, 26; Mat. 21:7–9) Toda kako 118. psalm kaže na vstajenje, do katerega naj bi prišlo čez veliko let v prihodnosti? Bodi pozoren, kaj ta preroški psalm še pravi: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal glavni vogelnik.« (Ps. 118:22)

7. Do kolikšne mere so Judje zavrgli Jezusa?

⁷ »Zidarji« oziroma judovski voditelji so zavrgli Mesija. Storili so veliko več od tega, da so Jezusu obrnili hrbet oziroma da ga niso sprejeli kot Kristusa. Mnogi Judje so celo zahtevali Jezusovo smrt. (Luk. 23:18–23) Da, tudi oni so bili odgovorni za to, da je bil Jezus ubit.

8. Kako je Jezus lahko postal »glavni vogelnik«?

⁸ Kako je lahko Jezus postal »glavni vogelnik«, če so ga zavrgli in usmrtili? To se je lahko zgodilo samo zato, ker je bil obujen v življenje. Sam Jezus je naredil takšno povezavo. Povedal je priliko, v kateri so viničarji grdo ravnali s posamezniki, ki jih je lastnik vinograda poslal k njim, tako kakor so Izraelci grdo ravnali s preroki, ki jim jih je pošiljal Bog. Nazadnje je lastnik vinograda v ponazoritvi poslal k njim svojega ljubljenega sina, ki je bil tudi dedič. Ali so ga  sprejeli? Sploh ne. Viničarji so šli tako daleč, da so ga usmrtili. Jezus je za tem, ko je povedal to ponazoritev, citiral prerokbo iz Psalma 118:22. (Luk. 20:9–17) Apostol Peter je navedel isti stavek, ko je govoril z judovskimi »voditelji, starešinami in pismouki«, ki so v Jeruzalemu imeli zasedanje. Ko je govoril o Jezusu Kristusu Nazarečanu, jim je rekel: »Vi [ste ga] pribili na kol, Bog pa ga je obudil od mrtvih.« Takoj zatem pa je še jasno dodal: »Ta Jezus je tisti ‚kamen, ki ste ga vi zidarji šteli za nepomembnega, pa je postal glavni vogelnik‘.« (Apd. 3:15; 4:5–11; 1. Pet. 2:5–7)

9. Kaj izjemnega je bilo napovedano v Psalmu 118:22?

⁹ Da, prerokba iz Psalma 118:22 je stoletja vnaprej nakazala, da bo prišlo do vstajenja. Mesija bodo zavrgli in usmrtili, vendar bo ta obujen in bo postal glavni vogelnik. Ta obujeni Sin je tako postal edini, čigar ime je bilo »dano ljudem, po katerem bi se mi mogli rešiti«. (Apd. 4:12; Efež. 1:20)

10. a) Kaj je bilo napovedano v Psalmu 16:10? b) Zakaj smo lahko prepričani, da se Psalm 16:10 ni izpolnil na Davidu?

¹⁰ Poglejmo si še en stavek, ki je napovedoval vstajenje. Napisan je bil več kot tisoč let pred izpolnitvijo. To bi nam moralo utrditi prepričanje, da do vstajenja lahko pride dolgo za tem, ko je bilo to napovedano ali obljubljeno. V 16. psalmu, ki ga pripisujejo Davidu, beremo takole: »Moje duše namreč ne boš pustil v šeólu. Ne boš dovolil, da bi tvoj zvestovdani videl jamo.« (Ps. 16:10) David ni rekel, da on ne bo nikoli umrl oziroma da ne bo v splošnem grobu človeštva. V Božji Besedi jasno piše, da se je David postaral. Ko je umrl, je »legel k svojim praočetom in je bil pokopan v Davidovem mestu«. (1. kra. 2:1, 10) O kom torej govori Psalm 16:10?

11. Kdaj je Peter pojasnil Psalm 16:10?

¹¹ O tem nam ni treba ugibati. Več kot tisoč let za tem, ko je bil omenjeni psalm napisan, in nekaj tednov po tem, ko je Jezus umrl in je bil obujen, je Peter na tisoče Judom in spreobrnjencem pojasnil Psalm 16:10. (Beri Apostolska dela 2:29–32.) Omenil je, da je David zares umrl in da so ga pokopali. Petrovi poslušalci so to vedeli. V poročilu nič ne piše, da je kdo od njih oporekal Petrovi izjavi, da je David »videl vnaprej in govoril o vstajenju« bodočega Mesija.

12. Kako se je izpolnil Psalm 16:10 in kaj to potrjuje glede obljube o vstajenju?

¹² Peter je svoje besede podkrepil s tem, da je citiral Davidovo izjavo iz Psalma 110:1. (Beri Apostolska dela 2:33–36.) S svojim dopovedovanjem na podlagi Svetih spisov je veliki množici pomagal razumeti, da je Jezus »Gospod in [. . .] Kristus«. Še več, ljudje so priznali, da se je Psalm 16:10 izpolnil, ko je Jezus vstal od mrtvih. Kasneje je apostol Pavel enako dopovedoval, ko je govoril z Judi v Antiohiji v Pizidiji. Dokazi, ki jih je navedel, so nanje naredili vtis, zato so hoteli slišati še več. (Beri Apostolska dela 13:32–37, 42.) Tudi mi bi morali biti prepričani, da sta bili omenjeni svetopisemski prerokbi glede vstajenja v prihodnosti povsem vredni zaupanja, četudi je bil ta čudež napovedan stoletja vnaprej.

13. Kaj nas mogoče zanima glede vstajenja?

¹³ Spodbudno je vedeti, da do vstajenja lahko pride veliko stoletij za tem, ko je bilo to obljubljeno. Vseeno bi se kdo  mogoče spraševal: »Ali to pomeni, da bom morda moral dolgo čakati, preden bom videl svoje ljubljene? Kdaj bo prišlo do vstajenja, na katero upam?« No, Jezus je resda apostolom rekel, da nekaterih reči ne vedo in jih tudi ne morejo vedeti. Nekatere podrobnosti glede »časov ali dob [. . .] je Oče dal v svojo pristojnost«. (Apd. 1:6, 7; Jan. 16:12) Vseeno pa nekaj vemo o tem, kdaj bo do vstajenja prišlo.

14. V čem se Jezusovo vstajenje razlikuje od zgodnjih vstajenj?

¹⁴ Najpomembnejše vstajenje, zapisano v Svetem pismu, je Jezusovo vstajenje. Če Jezus ne bi bil obujen, nihče od nas ne bi mogel upati na to, da bo lahko spet videl svoje ljubljene, ki so umrli. Posamezniki, ki so bili obujeni pred Jezusom, denimo tisti, ki sta jih obudila Elija in Elizej, niso večno živeli. Ponovno so umrli in strohneli v grobu. V nasprotju z njimi pa Jezus, ki »je bil obujen od mrtvih, ne umre več; smrt nad njim ne gospoduje več«. V nebesih živi »na vekomaj« in nikoli ne bo izkusil trohnenja. (Rim. 6:9; Raz. 1:5, 18; Kol. 1:18; 1. Pet. 3:18)

15. Zakaj je Jezus imenovan »prvina«?

¹⁵ Jezusovo vstajenje je bilo prvo te vrste in je nedvomno tudi najpomembnejše. (Apd. 26:23) Toda Jezus ni edini, kateremu je bilo obljubljeno, da bo obujen v nebesa kot duhovno stvarjenje. Jezus je zagotovil svojim zvestim apostolom, da bodo z njim vladali v nebesih. (Luk. 22:28–30) To nagrado prejmejo šele po tem, ko umrejo. Nato so podobno kot Kristus obujeni z duhovnim telesom. Pavel je glede Kristusa dejal, da »je bil obujen od mrtvih, prvina tistih, ki so zaspali v smrt«. Poleg tega je nakazal, da bodo še drugi obujeni v nebeško življenje, ko je dodal: »Vsak po svojem redu: prvina Kristus, potem, med njegovo navzočnostjo, pa še tisti, ki mu pripadajo.« (1. Kor. 15:20, 23)

16. Kateri namig imamo glede tega, kdaj naj bi se začelo vstajenje v nebeško življenje?

¹⁶ S tem dobimo splošen namig glede tega, kdaj naj bi se začelo vstajenje v nebeško življenje. To naj bi se zgodilo »med njegovo navzočnostjo«. Jehovove priče smo na podlagi Svetega pisma že dolgo nazaj spoznale, da od leta 1914 živimo med Jezusovo obljubljeno »navzočnostjo«. Ta navzočnost še vedno traja in konec te hudobne stvarnosti je sedaj zelo blizu.

17., 18. Kaj bodo doživeli nekateri maziljenci med Kristusovo navzočnostjo?

¹⁷ V Svetem pismu najdemo še nekaj podrobnosti glede vstajenja v nebeško  življenje: »Nočemo [. . .], da bi bili v nevednosti glede tistih, ki zaspijo v smrt [. . .]. Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in bil obujen, verujemo tudi to, da bo Bog tiste, ki so pozaspali v smrt [. . .], obudil in privedel z njim. [. . .] Mi živeči, ki bomo preživeli do Gospodove navzočnosti, nikakor ne bomo prehiteli tistih, ki so pozaspali v smrt. Kajti sam Gospod se bo spustil iz nebes z ukazovalnim pozivom [. . .] in tisti, ki so umrli v zedinjenosti s Kristusom, bodo vstali prvi. Potem bomo mi živeči, ki bomo preživeli, skupaj z njimi vzeti v oblakih in šli naproti Gospodu v zraku. In tako bomo vedno z Gospodom.« (1. Tes. 4:13–17)

¹⁸ Vstajenje v nebeško življenje se je pričelo nekoliko po tem, ko se je začela Kristusova »navzočnost«. Maziljenci, ki bodo med veliko stisko še živi, bodo »vzeti v oblakih«. Tisti, ki bodo »vzeti«, ne bodo »pozaspali v smrt«, kar pomeni, da ne bodo spali dolgega smrtnega sna. Vsi se bodo »spremenili, v trenutku, kakor bi trenil z očmi, ob zadnji trobenti«. (1. Kor. 15:51, 52; Mat. 24:31)

19. Katero »boljše vstajenje« je pred nami?

¹⁹ Danes večina zvestih kristjanov ni maziljena in ni izbrana, da s Kristusom služijo v nebesih. Ravno nasprotno, pričakujejo čas, ko se bo ta hudobna stvarnost končala v »Jehovovem dnevu«. Nihče ne more vedeti, kdaj točno bo prišel ta konec, toda dejstva kažejo, da je blizu. (1. Tes. 5:1–3) Zatem pa bo prišlo do drugačnega vstajenja, in sicer vstajenja v življenje v zemeljskem raju. Obujenim se bo obetalo, da bodo dosegli človeško popolnost in da jim nikoli več ne bo treba umreti. To bo gotovo »boljše vstajenje« od tistih v preteklosti, ko so ženske »dobile svoje mrtve z vstajenjem«, nato pa so ti čez čas spet umrli. (Heb. 11:35)

20. Zakaj smo lahko prepričani, da bo vstajenje v prihodnosti potekalo po redu?

²⁰ V Svetem pismu glede vstajenja v nebeško življenje piše, da bodo tisti, ki bodo obujeni v nebesa, vstali »vsak po svojem redu«. (1. Kor. 15:23) Lahko smo prepričani, da bo vstajenje v življenje na zemlji ravno tako potekalo po redu. To je zelo zanimiv obet. Ali bodo tisti, ki so nedavno umrli, obujeni kmalu po začetku Kristusovega tisočletnega vladanja in jih bodo sprejeli njihovi ljubljeni, ki jih poznajo? Ali bodo zvesti možje starodavnega časa z voditeljskimi sposobnostmi prej obujeni, zato da bi v novem svetu pomagali organizirati Božje ljudstvo? Kaj pa posamezniki, ki niso nikoli služili Jehovu? Kdaj in kje bodo obujeni? Še marsikaj bi se lahko spraševali. Toda bodimo iskreni, ali je res nujno sedaj razpravljati o tem? Ali ni boljše, da enostavno počakamo in bomo videli? Lahko smo prepričani, da bo vznemirljivo na lastne oči opazovati, kako bo Jehova vse to uredil.

21. Kaj upamo glede vstajenja?

²¹ Medtem pa bi si morali krepiti vero v Jehova, ki nam po Jezusu zagotavlja, da bodo mrtvi, ki so v njegovem spominu, obujeni. (Jan. 5:28, 29; 11:23) Jezus je ob neki priložnosti, ko je želel potrditi, da je Jehova zmožen obujati mrtve, rekel, da so Bogu Abraham, Izak in Jakob »vsi živi«. (Luk. 20:37, 38) Zares imamo obilo razlogov, da podobno kot Pavel rečemo: »Svoje upanje opiram na Boga, da bo vstajenje.« (Apd. 24:15)